IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Call of Duty: Black Ops III
Call of Duty: Black Ops III

Aggressor si privijači modem v glavo in zna naenkrat čarati!

Call of Duty je postal besedna zvezda, ki jo zelo pazljivo izrekaš v družbi, ako ti je kaj do ugleda. Če jo namreč uporabiš v preveč pozitivni obliki, ti tisti večer iznenada nihče noče več plačati piva, dekleta pa morajo nepri­ča­ko­vano na stranišče. Okej, šala, toda nekaj resnice je na tem. Za­ložniški gigant Activision je uspel franšizo spremeniti iz odličnega niza streljank v ikono vsega, kar naj bi bilo narobe s sodobnim igričarstvom. Vsakoletno štancanje izvodov, ki avtorjem ne dopusti, da bi se sceloma posvetili igri, zato dobivamo v Dutyjih kratke kampanje in komaj kaj spremenjeno večigralst­vo. Pa plitva igra v obliki adrenalinskih toboganov, ki se skorajda igra sama zase, pri čemer teroristi padajo kot pokošeni, medtem ko se tvoji kameradi derejo "HU-AH!!" in mahajo z ameriško zastavo. Vse to za napihnjeno ceno. In tako naprej.

Black Ops 3 je ... dirkačina! Hec. V znanem prvoosebnostrelskem skupku samotarske kampanje, večigralskega klanja in zombijskih naskokov najbolj navduši prva. In sicer zaradi navdušujoče rabe futuristične tehnologije ter borbe ramo ob kovinski rami z roboti.

A marsikdo bo, če ga požokaš, priznal, da si katerega od Klicev prav rad požene za sprostitev. Mirne duše povem, da tudi sam. Jojmene in jejhata. Serija pač uspešno jaha kokičasto navdušenje nad modernimi oboroženimi silami, ki mu vladajo monokromatski posnetki bombardiranj z Bližnjega vzhoda in podobe specialcev v zaščitnih jopičih. Ko prideš iz službe in se utrujen vržeš na kavč, gre 'igričarska krepost' lepo skozi okno. Takrat ne boš pognal Papers Please, marveč se na zaslonu pojavi mrkogled komandos in minigun zarezgeta, da se ti milo stori. A da sem plehek? Kušni me na rit.

Uvodni zaslon večigralskih partij s specialisti spomni na Mobe in da misliti, da je izbira junakov ključna za izid. Vendar tega ne bi mogel reči, saj njihove veščine niso kritične.

Krasni novi Blops
Black Ops 3 je tretji v aktualni seriji Klicev studia Treyarch, sicer pa dvanajsti veliki po vrsti. Spomnimo, da je razvoj naslovov v franšizi zdaj porazdeljen med tri hiše: Infinity Ward, ki je po Modern Warfarih predlani zaštartal Ghosts; frišni Sledgehammer, ki je lani pričel z Advanced Warfarom; in Treyarch. To pomeni, da imajo po novem avtorji za razvoj na voljo tri leta časa in ne le dveh kot poprej. V primeru Treyarcha je to zelo intrigantno, saj so prav oni z Black Opsi v serijo prinesli največ pripovednega žmohta in zapomnljivih likov. (Z vsem spošto­va­njem do Infinityjevega stotnika Prica). Blops 2 je imel denimo prvi vejitve dogajanja in misije, ki si jih dejansko mogel končati na več načinov! Tajna trojka tega žal ne premore, zato pa v saržerju pakira drugo zanimivo municijo.
Prične se 2060., petintrideset let za predhodnico. Čudeži tehnologije so v družbo namnožili robotske pomočnike, ki se udinjajo tako za kelnarjenje kot streljanje sovražnikov v obraz. Bojni avtomati korakajo ob boku soldatov iz mesa in krvi, pri čemer ima marsikateri od slednjih v hrbtenjači vmesnik DNI (Direct Neural Interface) za neposredni priklop v mrežo. Podobno kot Neo v Matrici, ja. Na ta način lahko človeški bojevniki z mislimi uprav­ljajo mnogotere napadalne in obrambne sisteme, vgrajene v njihove motorno gnane oklepe. Nad sovraga v zaklonu recimo spustijo roj smrtonosnih eksplozivnih letečih žuželk, kot so tiste iz GI Joeja. Ali z magnetnim pulzom odbijajo rakete in ročne granate. Najbolj smešno je pak izklapljanje robotov na daljavo ali prevzem njihovega nadzora, da postrelijo lastne zaveznike. Na kaj me je že to spomnilo ... (Syndicate, itak).

Ker ni brskalnika po strežnikih, si obsojen na iskalnik soigralcev, ki ekipe uravnoteža tako, da elitnim borcem pripoji popolne telebane. Učno obdobje res ni enostavno.

Špil je prepreden z dilemami o meji med človekom in strojem ter bojaznijo, kaj se bo zgodilo, ko bomo umetno inteligenco tako izurili, da bo dobila lastne ideje o tem, katera življenjska vrsta je najprimernejša za planet Zemljo. A žal Treyarchu Black Opsa 3 v poglobljenosti sveta ne uspe pripeljati ob bok na primer Deus Exu, Falloutu ali kateri drugi ikonični igri, ki se ukvarja s pastmi napredka. Univerzum je še vedno prvinsko v službi kulise za hitro strelsko akcijo. Kakor hitro se odvije kakšna scena, ki ti da misliti, si takoj pahnjen v boj na življenje in smrt. Tedaj je treba tiščati petelina, da krogle letijo, sebe pa k tlom, saj roboti ciljajo kot Debevec.

Prizorišča so širša, da si štirje soborci niso v napoto. Prav to naj bi bilo preveč za X360 in PS3, ki kampanje nimata, zgolj multi in zombije. A igra tu ni dosti cenejša!

Black mage 3
Čeprav gre za isti svet kot v enici in dvojki, je tale Blops pripovedno znatno ločen od obeh predhodnikov. V nasprotju z omenjenima, ki sta si delila veliko likov, v BO3 spremljaš nove osebe. Neimenovani igralčev soldat je zopet pripadnik službe za tajne operacije - tistih nevarnih mož, ki po neuspelih nalogah čudežno izginejo, da ni treba nikomur prevzeti odgovornosti zanje. Že v prvi misiji gredo stvari v neljubo smer in zbudiš se na operacijski mizi z rokami iz titanove zlitine ter žicami v glavi. A izkaže se, da je biti tosorten kibervojak prav imenitno. Zamahneš z roko in sovragi izginejo v ognjenih zubljih. Tleskneš s prsti in že te ne vidijo. Če si bolj robate narave, malo poskočiš in sledi potres. Blopsova slika biokibernetične prihodnosti kaže vojščake z močmi nalik magičnim in izkušnjo lahko še najbolj enačim z Destinyjevo. V tem se naslov zaznavno razlikuje glede na lanski Advanced Warfare, kjer si sicer poziral kot supersoldat, a ne v tako fantazijski obliki.

Zombiji še vedno znajo usekati okrog kepe, da se stegneš. Ampak to pot te napadajo še prikazni in takšne zelene gnusobe, ki na preizkušnjo postavijo vso druščino.

Nano-, električne, hekerske in vse ostale supermoči odklepaš postopno in pred sleherno misijo jih izbereš sedem. Potem pa gorje premaganim. Spričo električne obleke je moč teči po stenah in se zavihteti čez višje zidove, zato boj poleg obveznih stiskanja v zaklon ter merjenja v sovražne betice vključuje veliko poskakovanja, plezanja ter pošiljanja zlih sil znanosti v smer rdečih ikonic. Te se ti kakopak samodejno naselijo v supervizir. Dodaten učinek na tok igre ima prilagojenost Blopsa 3 sodelovalni igri v četvero! Prizorišča, od laboratorijev do baz in tovarn, so opazno širša. Napredovanje je še vedno linearno, toda nekaj scen je moč prečiti, ne da sploh imel pogled do svojih tovarišev. Prištej odsotnost QTE-sek­venc in ne pretirano število rešetanj s stolpiči, pa imaš Call of Duty, kjer moraš dejansko sam postoriti marsikaj. Sploh ker se ti zoperstavi kopica minišefov, ki jih tvoji silicijevi kameradi težko pospravijo sami.
Pripoved se žal začne z bržkone najbolj klišejsko zastavljeno prigodo v celi igri, zato je treba malo potrpeti. Ko se kolesja zares poženejo, uzreš nezgrešljiv Treyarchov pečat. To pomeni spodobno in čisto odbito štorijo, ki ima povsem drugega negativca, kot sprva misliš. In pri kateri ti po prvem preigravanju ne bo jasno ama nič, ker je zastavljena v slogu Inceptiona. Več ne povem. Opozoril pa bom, da po preigranju odkleneš modus nightmare za vnovično prečenje. Ki ni običajni new game +, marveč dodobra predelan tok dogajanja, ki postreže z novimi ovinki ter med sovrage zmeče zombije! To in kaki dve uri daljše trajanje od običajnega pomeni, da ima Blops 3 daleč najdaljšo kampanjo Klicev doslej.

Konzervaste nasprotnike najprej sestavljajo običajni dvonožci, ki se jim pozneje pridružijo mechi. A že v prvi obliki so nevarnejši od ljudi, ker izjemno natančno merijo.

Call of Destiny
Magična narava visoke tehnologije se prenese v drugi, za mnogokoga glavni del Call of Dutyjev: v klasični multiplayer. Tam pričneš z izbiranjem med devetimi 'specialisti'. Eno ženšče ima eksplozivni lok, drugi komandos se gre nazaj v času ... “Kuga dela Destiny v mojem Call of Dutyju?!” V bistvu ne dosti. Opremo bojevnika še vedno sestaviš iz dveh orožij, granat, perkov in scorestreakov, torej spiska bonusov in superorožij, ko udejanjiš zaporedje fragov. Na voljo imaš deset točk. Šele nato pride na vrsto izbira specialista, ki vpliva tako na igranje kot videz. Sleherni premore eno samosvoje orožje in 'urok', ki jih drugod ne moreš dobiti. Namečkoma slehernega govori druga oseba in mu da s tem samosvojo karizmo.

Borba z robotskimi zavezniki je naravnost surrealistična. Če kaj, uspe špil na pripovedni ravni prikazati, kaj pomenijo vojske brezčutnih atomatov, ki ubogajo na ukaz.

Kljub specialistom ima prirejanje krepalic kvečjemu še pomembnejšo vlogo kot prej. V okolju gunsmith si lahko svojo dodobra prirediš in jo na koncu fletno pofarbaš.

Avtorji so očitno skušali izrabiti famo Destinyja in Overwatcha oziroma nasploh novega buma streljank, ki so izdelane okrog poklicev. Obenem pa ne vreči v koš preizkušene Call of Dutyjeve igre. Rezultat je, da je vse skupaj občutiš kot nekaj, kar je storjeno bolj na pol. Ker je posebna moč zgolj ena, se junaki ne razlikujejo toliko kot v prej omenjenih špilih in ne zahtevajo enake ravni ekipnega sodelovanja pri kombiniranju veščin. Povrhu je treba specialke napolniti, kar poteka počasi, če nisi maher in nizaš fragov kot za stavo, kar proces pospeši. Skratka, osnova multija je tudi v BO3 še vedno izrazito strelska in CoD ni kar naenkrat postal Dota. 
Kljub temu večigralstvo izpade v redu, bolje kot v Advanced Warfaru in Ghosts. Ne zaradi specialistov, marveč gladkejšega premikanja. To je z raketnimi skoki zelo blizu Titanfallovemu in popravi okorno poskakovanje iz AW. Le karte so preveč usmerjene v eno ravnino in hecno je, da imajo one iz Warfara več vertikale. Soigralce ti išče samodej in spet je na voljo mno­ži­ca znanih načinov, od deathmatcha do zastavic. Treyarchovci se pridušajo, da partije gostijo namenski strežniki, ne igralec z najboljšo mašino. Kaj vem, lag je bil podobno tečen kot vselej. Žal po strežnikih ne moreš prosto brskati, marveč si obsojen na matchmaker. Lahko si le napraviš lastno igro za družbo.

S pitjem iz uročenega keliha se v zombijskem modusu za kratek čas preobraziš v lovkasto nakazo. Vloge se naenkrat obrnejo in so trupla tista, ki bežijo pred elektrošoki.

Ščurki znotraj in zunaj
Pozabili niso niti na tretji in ikonični način studija Treyarch, zombije. To pot navzamemo podobo štirih kriminalcev izmiš­lje­nega mesta Morg City v slogu filmov noir. Prva in zazdaj edina stopnja Shadows of Evil je največje zombijsko okolje doslej, saj se domišljijsko mestece razprostira čez mnoga nadstropja, temne podhode in zavita stopnišča. Lovecraftovski pridih še okrepijo občasno preobražanje v cthulujsko beštijo in onostranske zverine, ki jih kličeš z rituali. Ti šefovski izzivi dodobra poživijo klasično preživetveno rešetanje, kjer skuša četverica igralcev sodelovalno odstreliti glave čimveč zombijem, preden jih preplavijo. Hudo. Najboljši nagnusneži dozdaj.

Ja, tole je Christopher Meloni, ki ga poznaš vsaj iz serij Oz in Law & Order. V igralski zasedbi srečaš še Katee Sackhoff in druge. Svoje like zelo dobro govorijo.

Black Ops 3 je pod črto dosti klasičen Call of Duty, a hkrati vsebinsko najbolj napolnjen do zdaj. Ima najdaljšo kampanjo in največji zombijski level v seriji, rešetanje na liniji je uživaško in specialisti dodajo vsaj kozmetično svežino ... Privrženci Klicev bodo imeli zvrhan pehar reči za početi. Na konzolah bo šlo brez ovir, dočim bodo oni na PCju deležni posebnega 'bonusa' v obliki večurnega optimiziranja grafičnih nastavitev, čakanja na obliže, ki bi popravili vrsto grafičnih hroščev, in krepitev strež­ni­kov, saj te blazno radi vržejo dol. Resno, tehnične težave na računalniku so opazne in optimizacija slaba. Kljub temu pa je to eden najboljših Dutyjev in dejansko ne najboljša izbira za temelj jamranja, kako so nove igre za en drek.

Kakor za Borderlands velja, da igranje v več kampanjo v BO3 ponese više. Pomaga, če hkrati odbereš zahtevnejšo težavnost – na zadnji, realistic, te položi en zadetek!

Call of Duty: Black Ops III
založnik: Treyarch / Activision
objavljeno: Joker 268
november 2015

80
daljša, vzdušnejša kampanja kot običajno
tekoče, solidno večigralstvo
carska zombi stopnja
kibermagija je kul
slaba optimiziranost
specialisti nimajo večjega učinka
prehitro beganje v kampanji