IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Trine 3
Trine 3

Sneti bi bil rad srečen v troje, a mu veselje zagrenijo dodatne dimenzije tovrstnega druženja. Frozenbyte

Trojica nejevoljnih rešiteljev nima miru. Čarodej Pontius dopustuje s familijo, bojevnik Amadeus rešuje ovce in lokostrelka Zoya se ubada s poniglavostmi, ko jih na pomoč vpokličejo coprniki z akademije. Oblega jo velikanski stvor in na znani trojici je, da ga odžene. Ampak to je šele prvi korak k širši zagati, ki vk­lju­­čuje nefariozno magično bitje, ogroženost farbovite prav­­­ljič­ne dimenzije in, hja, kljub znanemu nazivu ne prav dob­­ro igro.

Trine 3 je mežlarija skakanja, boja in reševanja spretnostno-miselnih ugank, v kateri kadarkoli menjavaš tri like s samosvojimi veščinami. Podoba je zelo lepa, igra pa …


V slogi je moč 
Trine 3 s podnaslovom The Artifacts of Power v osnovi os­ta­ja enake baže kot poprej. Gre za linearno mešanico skakalnega premagovanja ploščadi in prepadov, bojevanja ter reševanja ugank. Te temeljijo na izkoriščanju lastnosti vsakega od omenjenih treh junakov, nekako kot v Legovih igrah, le da na resnejši način. Čarodej po zraku premika za­boje, lokostrelka izstreljuje strelice z vrvmi in se haklja za železne obroče, vojščak pa po skoku zaradi ščita upo­čas­nje­no pada, s čimer se prebije čez smrtonosne globeli. Med heroji instantno preklapljaš, ni jih pa moč v puščav­ništ­vu na zaslonu imeti več hkrati. To se pripeti le v spletnem ali lokalnem sodelovalnem večigralstvu za do tri ljudi.
Tipska zagata izgleda tako, da streličarka s špago potegne neko ploščad k sebi, čarobnjak zacopra škatlo in jo namesti tako, da ujame vrv, nakar se hrust zavihti prek zoženega prepada. Če kdo umre, je treba počakati na kraju njegove smrti, kar je včasih enostavno in včasih zahtev­no, saj imaš lahko brez enega od junakov resnejše teža­ve, kako priti čez neko vrzel. No, nadaljevalnih točk ne manjka, tako da je Trine 3, enako kot prehodnika, v končni fazi dosti lahek špil. Posebej v co-opu. 

Bojevanja je v trojki manj kot prej, saj te sovragi manjkrat presenetijo med ostalim početjem. A preseneča, kako brezzvezno ostaja udrihanje, sploh v zahtevnejših, ločenih nivojih.

Adijo, ploskev 
Ker smo že pri trojki, so morali nordijski skrbniki Frozenbyte poskrbeti za občutnejšo novost. Našli so jo v logični pote­zi - dodali so tretjo dimenzijo. Ta je bila prej prisotna le v globinskih ozadjih, sedaj pa so jo izkoristili za vse plati dogajanja. Platforme za skok so nameščene 'v' zaslonu, tja je moč riniti zaboje ter razpošiljati puščice in sovražniki so te sposobni obkrožiti. Lesene podne vlečeš iz ozadij ter se mo­dernizirano povzpenjaš po globinsko nameščenih plankah. Oboje je organsko povezano, saj z rabo spretnosti omogo­čaš skakalno napredovanje in obratno. Na ta rovaš Artefakti pridobijo jerbas prepotrebne svežine, saj se je striktni 2D v minulih dveh delih že nekoliko izpel. 
Žal tretja plat, udrihanje, ne uživa enako močne integracije. Odvija se na malo večjih prostorih in v omejenih arenah, ko špil meni, da si zaslužiš odmor od glavnega početja. Tedaj te naskočijo gruče drevesarskih pošastkov v manjših in večjih izvedenkah, ki jih najlaže nagarbaš z bojevnikom. Ta vihti meč in se v polnem krogu brani s ščitom, kar je načeloma v redu. Problem je, da je bojni sistem hudo omejen, saj stalno ponavljaš eno in isto kombinacijo, se braniš ter se odmikaš, capini pa so neraznoliki in glupi ko točak. Še najbolj se vzradostiš ob šefih, kot sta leteč čarodej in zmaj iz gošče. Tu se je treba umikati jasno telegrafiranim napadom, kot so ognjene krogle z neba, in sekati v trenutkih miru. A glavarji so impresivni le vizualno in pozna se, da Frozenbyte s sekljaškimi arkadami nimajo izkušenj. 

Srž igre je ugankarska in lokostrelka v tem pogledu stori mnogo. Na njenem vle­če­nju vrvi temelji nemalo miselnih orehov, ki sčasoma terjajo pripenjanje več špag.

Težave naprednosti
Kilavi boj ni edina pomanjkljivost, ki kazi Trine 3. Lepo je, da so mu dodali tretjo dimenzijo, vendar ta v navezi z dinamično fiziko po­v­zroča težave. Nerodno je spravljati lebdeče zaboje v pravilen položaj v 3D-prostoru in se ubadati z opletajočimi špagami, ki se nikakor nočejo skrajšati na ustrezno dolžino, da bi zahakljana vrata ostala odprta. Igra za izvedbo dokaj očitnih re­ši­tev ugank nemalokrat terja zvrhano mero potrpežljivosti in ponavljanja. 
Prav tako davek terja splošna okleščenost, saj manjkajo odklep­ljive veščine v razvojnem drevesu po zgledu predhodnice. Sicer ni vse enako kot prej in gre bolj za jagodni izbor veščin, ki so privzete ter stalne. Ašašinkridovska Zoya je denimo pridobila omenjeno ukvarjanje s špagami, zaradi česar je zdaj manj skakalno-bojevita in bolj udeležena pri puzlah, kar je kul. Vendar okleščena količina možnosti moti in naredi puzle za manj privlačne ter raznotere kot prej. Čez čas se začne način, kako so sestavljeni miselni orehi, precej ponavljati, kar gre direktno na rovaš zaklenjenega nabora sposobnosti likov. 

Tako kot predhodnica vsebuje Artifacts of Power več tehnološko-obstranskih bonbončkov. Med njimi stereoskopsko podobo in editor, ki podpira Steamovo odložišče Workshop.

Škoda, kajti nivoji so po svoje sestavljeni prefrigano. Skoznje se lahko prebijaš hitro ali se trudiš pobrati čimveč svetlečih simbolov, nameščenih na odmaknjenih krajih in za neobveznimi preprekami. Je pa res, da je poteza dvolična, saj moraš za odklep naslednje stopnje v zgodbenem nizu posedovati konkretno količino simbolov. Zato je stopnje malodane obvezno ponavljati, pri čemer lahko štartaš pri katerikoli nadzorni točki, in se lotevati obstranskih izzivov za posamične osebe. Ti poudarijo njihove inherentne veščine, tako da so Amadeusovi usmerjeni garbaško-skakalno, magovi pa ugankarsko. 

Šefovje na splošno ustreza misli, da je Trine 3 veliko bolj paša za oči kot igralno dušo. Tale animirani oklep je videti navdušujoč, nakar ga trikrat šicneš z lokom in usekaš v drob.

Artefakti šibkosti 
Dotični nivoji so precej manj odpustljivi kot tisti v kampanji in zaradi obvezne nabirke simbolov se zazdi, da te ustvarjalci z njimi umetno držijo nazaj. Oziroma, drugače rečeno, da dobro vedo, kako kratka je igra, zato te hočejo s potrebo po bleščicah na vse kriplje zavreti pri drvenju do cilja. Trine 3 namreč z ekstra izzivi vred obrneš v petih urah, pri čemer je na dlani, da so se Frozenbyte v razvoju zaplezali in so morali izkušnjo porezati. To se vidi po hlastnem, cliffhangerskem koncu, vmesnih preskokih in razmesarjeni, plitvi zgodbi. 
Resda je težko prezreti, kako ličen naslov je Trine 3, ki caruje s takoj prepoznavno, barvito grafiko in čarobno glasbo. A čeprav se imaš na več krajih v njem fino in sta dodana podpora modom ter urejevalnik lastnih nivojev, je ob vseh težavah dvajsetak v digitalni distribuciji bolje vložiti drugam.

Puzle niso le take, da moraš nekaj privezati ali manipulirati škatlovje. Na akademiji te pričakajo magična tla, kjer moraš sam ali v več obtežiti pravilne simbole. Ne, ni težko.

Trine 3
založnik: Frozenbyte
objavljeno: Joker 267
oktober 2015

60
trolikovno reševanje miselno-spretnostnih za­go­netk
estetska izvedba
nerodnost tretje di­menzije
plitek boj
kratkost in porezanost tako zgodbe kot igralnega sistema