IGROVJE
stranka » igrovje » pc » World of Warships
World of Warships

Admiral Aggressor ima končno svojega Yamata. Takoj mu ga potopijo neki Poljaki.

Redni čitavci me poznate kot navdušenca nad vojaško tehnologijo, ki rad piše o tem, kdaj bodo droni dobili zavest in nas vse postrelili z laserji. Toda če bi moral izluščiti rod vojs­ke in časovno obdobje, nad katerim sem od nekdaj najbolj fasciniran, so to vojaške ladje prejš­nje­ga sto­letja. Od otroštva na pamet poznam sestav flot bitke pri Jutlandu, plastičnih modelčkov Bis­marckov sem imel kolikor hočeš in če bi imel mač­ka, bi mu bilo ime Scharnhorst. Na teh jeklenih kolosih je nekaj, kar jim da močnejšo prezenco kot tan­kom ali letalom. (Bržda to, da vagajo več deset tisoč ton.) Ko je Wargaming naznanil, da želi imeti v nizu večigralskih free to play vojaških iger World of tudi barkače, sem čakal samo še nanje.

Wargamingov ladijski špil je po ustroju podoben tankovskemu in letalskemu: v arkadnih nalinijskih spopadih potapljaš druge igralce. To počneš z veščim usmerjanjem kanonov na daljavo. Ko salva udari tik pod vodno gladino, zaškriplje in zaklokota celo v največjem železnem kolosu.

OMG YAMATO
Ob vstopu v igrin pristan se kaže prikleniti na verigo, da ne pobezljaš, kajti bojna plovila so v Wargamingovi sanktpetersburški izpostavi izdelali z obilico pozornosti. Da so polna topovskih kupol, iz katerih vsevprek molijo cevi, je samoumevno. A zmodelirali so vse mogoče elemente, od najmanjših strojnic za protiletalsko obrambo do vrvi na katapultu za izvidniško letalo! Po ladjah se sicer ne moreš sprehajati ali videti v notranjost. Toda seznam opreme ti omogoča, da kamero približaš posameznim kupolam, daljinomeru oziroma torpednemu aparatu. Že­lel bi si le še vpogleda v razporeditev oklepne zaš­či­te, kot je v War Thunderju mogoče pri oklepnikih.
Avtorji so časovno daljico potegnili od začetka 20. stoletja do konca druge svetovne vojne oziroma od rojstva modernih bojnih ladij - dreadnoughtov - do njihovega zatona. Prvi primerki v tehnološkem drevesu so patruljne barkače, ki jim sledijo stare kri­žar­ke, kjer so kanoni še postavljeni v nerodne kazemate. Nato do desete stopnje ali 'tiera', kakor je to pri Worldih v navadi, preidejo v višek tehnologije v drugi svetovni vojni in se zaključijo s projekti, ki niso nikoli prišli dlje od risalnih miz, kot je naslednica Iowe, Montana. Tako gre to pač pri Wargamingu in ne pričakuj čistega realizma. A prototipna tehnologija je zanimiva in drugič, Svetovi niso simulacije, marveč skušajo ubrati srednjo pot med zanesenjaško igro in preprostejšo arkado za množice.
Ta hip imata v WoWs le dve naciji razvito tehnološko drevo: ZDA in Japonska s prvimi vejami bojnih ladij, križark, rušilcev in letalonosilk. V drugi polovici oktobra dospejo ruski rušilci in nemške kri­žar­­ke z Admiralom Hipperjem, dočim je britanska mornarica, njega dni največja na svetu, 'prišpa­ra­na' za prihodnje leto. Močna beloruska logika. Kljub temu materiala za štart ne manjka, če si japonofil. Križarki Atago in Mogami, bojne ladje Fuso, Kongo in Yamato ter letalonosilki Hiryu in Shokaku - sama slovita imena pacifiških bitk. Vedi le, da na seznamu ni podmornic in jih predvidoma nikdar ne bo, saj so dokaj neprimerne za igralni sistem.

Takšna je videti luka. Na modelih ladij si napaseš oči in zaradi tega obdržiš celo darilne ladje, ki so igralno običajno neuporabne. Za cekin jih je moč pobarvati.

Kanoni na klik
World of Warships silne plavajoče pošasti postavi v klasično nalinijsko igro, kjer se obstreljujeta dve moštvi igralcev, v katerih vsak sodelujoči v pogledu od zadaj upravlja svojo ladjo. Cilj je nasprotno ekipo v celoti potopiti ali zavzeti strateške točke. Ko je boja konec, v pristanu pomeditiraš nad rezultatom, pogledaš, če je poveljnik ladje pridobil kakšno veš­či­no, in spet stisneš knof 'Battle', da te samodej za is­kanje soigralcev pošlje v nov spopad. Sk­ratka, uzrl ne boš naprednejših modusov, na primer ob­ram­­be konvoja, kaj šele česarkoli pri­po­­vedno us­mer­­jenega. WoWs je pač, enako kot World of Tanks in Warplanes, visoko tekmo­­valen multiplayerski nas­lov. Za uživanje v takšni ig­ri je primernejša brezkompromisna želja po prevla­di nad soigralci kot nav­dušenje nad impozantnimi plovili.
Je pa špil samosvoj in se loči od Tankov in Letal, saj so vojne ladje čisto drugačni stroji. Predvsem so zapletenejše, počasnejše in okornejše, zaradi česar par­tije trajajo dlje, v povprečju deset minut in več. Da­­si rokuješ z najbolj gibljivim rušilcem, moraš biti paz­ljiv, da ne nasedeš na katerega od mnogoterih otočkov, s katerimi je obilno posejana večina kart, da nudijo zavetje. Hkrati z mišjo usmerjaš kamero in glavne topove, ne dosti drugače kot v Battlestations: Midway. Preklopiti je moč še na torpedno oboro­ži­tev, dočim sekundarni kanoni in protiletalska ob­ramba streljajo samodejno. Glavni hec je zadevanje tarč, ki se premikajo po obzorju, saj moraš ročno določati prehitke in ti računalo samodejno izraču­na­va zgolj elevacijo. Pri torpedih ti pomaga s smerjo, a se jim okretnejša tarča z vijuganjem zlahka izogne.
S tem sem zaobjel večino ukazov, kajti razen tega sprožaš le še posebne prijeme. V bojni ladji pošlješ inženirce popravit manjšo škodo in povrnit nekaj življenjskih točk. Križarke pa lahko s sonarjem zaznavajo skozi dimne zavese, ki jih spuščajo ru­šilci. Edini odmik so letalonosilke, kjer dogajanje spremljaš od zgoraj in pošiljaš letalske sku­pine kot enote v realnočasovni strategiji. WoWs je torej dokajšnja arkada in nič ne upaj, da boš z mostu poveljeval Bismarcku pri bežanju pred vso britansko floto. Morda kdaj v daljni prihodnosti, če pripojijo kak zgodovinski modus.

Upravljanje letalonosilk je najbolj samosvoje, saj pri njih od zgoraj zreš na bojišče in klikotaje pošiljaš letalske skupine naokoli. Na voljo imaš lovce, bombnike in torpednike.

Pod oklepom
A kljub temu špil pod površjem skriva dosti naprednosti. Let granat in prebijanje oklepa sta dostojno simulirana, medtem ko imajo plovila več­slojno oklepno zaščito ter zapleten poškod­be­ni model. Ko streljaš z najtežjimi topovi bojnih ladij, lahko s protioklepnim strelivom upaš na prebijanje sovražnih citadel. S tem se označuje najbolj zaščitena sredica plovil, kjer so pod decimetri jekla vitalni deli, na primer pogonski motorji in skladišča streliva. Uničenje sovraga z eno salvo tako ni redkost. Rušilci in križarke po drugi plati po­gosteje sipajo zažigalno strelivo, ki s požari počasi odjeda življenjske točke, s kritičnimi zadetki odstranjujejo posamezne sisteme ali zahrbtno spuščajo torpede. Ti so zabava prvega razreda, ker so grozljivo uničujoči in se jim nerodne beštije težko ognejo. Ko ti uspe nekoga dobiti v torpedno past ali z granato zadeti šibko točko, je užitek nepopisen. Je pa v War­ships vloga sreče zaradi spremenljivega leta izstrelkov večja kot pri tankih in letalih, kar utegne koga motiti.
Ko se priučiš najosnovnejšega merjenja in gibanja, se torej pravi izzivi šele začnejo. Tedaj moraš zgruntati, kako de­lujejo oklepi, da boš ti projektile odbijal, sovrag pa tvo­jih ne. V osnovnem modusu je v ekipi dvanajst igralcev, ki morajo pravilno sodelovati, da osredotočajo ogenj bojnih ladij in križark, izvidujejo z rušilci, ščitijo letalonosilke s protizračno obrambo in dimnimi zavesami ... Vse to do izraza pride šele tam okrog tiera šest ali sedem, zato WoWs nudi večplastno igro, ki se jo postopno učiš vsaj nekaj mesecev.
O dolgoživosti težko sodim, kajti na spopade med klani, kot jih ima World of Tanks, še čakamo. Bolj zavzetim ig­ralcem je namenjen način ranked battles z lestvico in boljšim oblikovanjem druščin od privzetih standardnih, saj skuša tam matchmaker postaviti vkup podobno izkušene. Iskalnik za standardne igre, skozi katere opraviš večino tlake za zbiranje novcev za nakupe vse modernejših ladij, pa je še vedno zanič in stalno nastavlja ne­uravnotežene ekipe. Ostaja rak rana vseh naslovov studia in povzroča slabo voljo ter zmerljivke v chatu.

Ko urežejo topovi bojnih ladij, ob gromkem trušču zacvetijo plameni, kar je veselje videti. Poš­kod­beni model na njih pušča od požarov ožgane zaplate, luknje in zdruznjeno kovino uničenih kupol.

Malo še pušča
Nasploh so World of Warships splovili prehitro. Polne združitve igralnega računa s tanki in letali še ni. Za povrh lokalna evropska Wargamingova izpostava izdaja precenjene premijske barkače, ki stanejo po 60 evrov. Zakaj jih folk kupuje? Ker gre za slovite ladje, kot so Tirpitz, Aurora, Warspite in Mikasa. To pusti slab priokus. A po drugi plati je igra zastonj(ska) in ima podobno kot tanki in letala blag free to play model, ki neplačnikov v igralnem smislu ne prikrajša preveč. Premijski račun za desetaka mesečno pospeši nadgrajevanje in odklepanje novih ladij, premijska plovila pa ti navržejo več soldov. Osovražnega premijskega streliva iz tankov še ni, je pa predvideno. Plačevanje se pozna predvsem pri tlaki više na lestvici, ko posamezno ladjo odklepaš več tednov. 
Tako je v Worldih vselej bilo in tu bodo najbolj na svoj račun prišli tisti, ki radi zmojstrijo kompleksen večigral­ski špil, ker jih bo konkurenca dlje časa držala motivirane. Vendarle inštalacijo priporočam tudi onim, ki ne marajo preveč za nalinijske igre, a so navdušenci nad vojnimi ladjami, kajti WoWs se dobro odreže z njihovo predstavitvijo. Začetniki lahko igrajo proti botom, ki znajo nuditi precejšen odpor, zato ni izgovora, da igre ne bi vsaj preizkusili. Njena luka je na Worldofwarships.eu.

World of Warships
založnik: Wargaming
objavljeno: Joker 267
oktober 2015

dokaj globok igralni sistem
blaga F2P-molža
lepe ladjice
prehitro izšla
slab iskalnik ig­ral­cev
drage premijske ladje

sorodni članki