IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Medal of Honor: Pacific Assault
Medal of Honor: Pacific Assault

Ne! Ne pa ne! Sneti ne bom pobijal Japoncev! NEEEE!

Veš, Tommy, še vedno slišim. Hlipanje umirajočih na zardelem pesku pacifiškega atola, za katerega ve redkokdo. Rezget strojnic. Nečloveške krike jurišajočih japonskih vojakov. Bobneče nabijanje ladijskih topov. Še vedno vonjam. Duh po pečenem človeškem mesu. Po kozlanju in ponečedenih hlačah zelencev. Po vsebini črevesja, visečega iz preluknjane trebušne votilne. Še vedno čutim. Trdo kopito ljubice - puške ob ramenu. Njega tresenje ob bljuvanju krogel. Neznano džungelsko praprot na obrazu. Pike zlovešče brenčečih komarjev. In še vedno vidim. Njo. Raztrgano, okrvavljeno državno zastavo, zapičeno v flum po zmagi ... plapolajočo v toplem tihomorskem vetru, ki zvoke ter vonje odnaša, a jih ne odnese. Vse to me spremlja in me bo, dokler se v večnem počitku ne pridružim stotisočem tovarišev in sovražnikov, ki so obračali kolesje doslej največjega svetovnega spopada. Prav vse to dobro pomnim. Škoda, da večino zdaj živečih to, kar sem izkusil, prav malo briga.
Morda jih strezni Medal of Honor: Pacific Assault.

Napad na Biserni zaliv v zaključni fazi spremljamo s palube križarke, od koder vžigamo po valovčkih uletavajočih zerov. Spektakel je dobesedno nehuman!!!

Ne, vaš opisovalec, četudi je ancienten in ves bedančevski, ni doživel druge svetovne vojne. A morda mu je niti ni bilo treba. Da je bila to ena velika jeba, je imel priložnost solidno izvedeti in izkusiti v par elektronskih izdelkih, ob katerih se je vprašal: če je že tole pretresljivo, pa zrem le v poligone na monitorju in ne voham izpuščenih črevc, ne čutim udarjanja kopita ob rame, ne gledam vsenaokrog raztreščenih trupel - kako je moralo biti šele v resnici? Prvoosebni streljačini Medal of Honor: Allied Assault (J103, 89) in Call of Duty (J124, 90) sta nazorno pričarala vzdušje, v katerem si se, čeprav si izide bitk kot ključni člen povečini odločil sam, počutil kot del nečesa neznansko večjega od

Kadarkoli naletite na kak statičen kanon, ga je pametno izkoristiti. Efekt tresenja, zaradi katerega vidite bolj malo, je kul in kompenzira veliko ognjeno moč.
sebe. Pod kroglami nemških sil si padal in umiral, a si vztrajal, grizel, napredoval ... in za nagrado prisostvoval tako neznatnim praskam kot največjim bitkam na tleh Stare celine. Ko si obstal kot zmagovalec, si se počutil, kot da si res nekaj storil, kot da si vojni veteran, dec. Nakar si se zavedel, da si obstajal v navidezni resničnosti, ki ne more nadomestiti enega samega delčka sekunde dejanske izkušnje. In tedaj si spoznal, da je svoboda vse prej kot zastonj. Na podoben način skuša spoštovanje zdaj samoumevne svobode, za katero jih je umrlo toliko, vcepiti Pacific Assault. Sicer vsiljivo slično velikima vzornicama, a vseeno - marinec Tommy Conlin smo v njem in vsakdo, ki je barem malo sposoben vživetja v tujo kožo, bo zlahka nabral vtise, podobnim tistim prvega odstavka. Resničnosti ne potrebujemo, hvala.
V Pacifiškem napadu torej nismo nek levi vojacelj, temveč marinec. Slaboritni poveljnik v taboru, kjer opravimo obvezno urjenje, ima o teh elitnih enotah čezlužne kopenske vojske posebno mnenje: ko je Bog ustvaril Zemljo in vse na njej, je sedmi dan počival, nakar je pogruntal, da je nekaj zafrknil, zato je ustvaril marinca. Ali nekaj podobno samopašnega, vendar hecnega in vzdušnega. No, trening je zgolj patetičen uvod v tisto, kar sledi. Pearl Harbor. Čeprav je estetika pobrana naravnost iz istoimenskega filma, tako kot se je Allied Assault z izkrcanjem v Normandiji šlepal na Reševanje vojaka Ryana in Call of Duty s Stalingradom na Sovražnika pred vrati, je igralna sekvenca, v kateri se skrivamo pred naletavajočimi zeri, nažigamo iz patruljnega čolna, rešujemo ranjene iz trebuha križarke West Virginia in z njene palube pošiljamo v ognjeno pogibel vednoznovne pošiljke japonskih lovcev, dihjemajoče spektakularna. Kaotičnost boja, v katerem krogle frčijo vsepovprek in folk takisto, medtem ko obzorje parajo plameni orjaških eksplozij ter krila letečnežev, je udejanjena izredno plastično. In dasiravno je vse skupaj pretežno vnaprej določeno (skriptano) ter četudi tempo vmes, ko se pojaš po notranjosti križarke, pade, je vtis enkraten.

Stara škvadra na kopanju v kristalni vodi tropske džungle. Škoda, da imajo ribe poševne oči in da ti rade odgriznejo / odstrelijo / odkatanajo jajčka.

Medal of Honor: Pacific Assault
založnik: Electronic Arts
demo: natlačenka/tlačenka 136
objavljeno: Joker 137
december 2004

76
kresnobno, trezneče vzdušje
ostri boji
dobro izkoriščeno džungelsko okolje
samomorilski juriši poševnookcev
inovativno umiranje spektakularna izvedba
recept se je iztrošil
nekam enolična
zanič umetna pamet
premočna snajperica
nezloščena in neoptimizirana
jazst bi biu Japonc!