IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Sid Meier's Starships
Sid Meier's Starships

Aggressor gre tja, kamor ni šel še nihče ... in ga zakoljejo pirati.

Igre z imenom Sida Meierja so običajno hvalospevi človekovi radovednosti, svobodi in iznajdljivosti. So ode težnji po pustolovščinah, denimo Pirates, in zavojevanju novih dežel, na primer Colonization. In kaj buri domišljijo v tem smislu bolj kot temina vesolja?
S Civilization: Beyond Earth se je Meierjeva Civilizacija osvobodila spon Zemlje in pogledala ven, na en tujski planet. S strategijo Starships gre še dlje - proti neznanim osončjem z mnogimi tujskimi planeti. A kar se sliši kot mokre sanje civilizacijskih raziskovalcev, se izkaže za dokajšnje razočaranje. Še preden se namreč igre lotim podrobneje, moram poudariti, da gre v osnovi za tablično reč za ipad. To je v PC-verziji boleče opazno na premnogih koncih.

Galaktični zemljevid tudi v največji, epski velikosti obsega le nekaj ducatov osončij. Igra je pač bolj namenjena nekajurnim, ne nekajdnevnim podvigom.

Nedeljsko osvajanje
Starships je potezna vesoljska strategija vrste 4X (eXplore, eXpand, eXploit, eXterminate). Pred teboj se razprostira karta z osončji, na katerih čepijo stebri imperijev. To so mesta in industrijski centri, ki bruhajo surovine - energijo, material, hrano ... Seveda jih lahko vsako potezo nadgradiš, da izvržejo še več stvari, in postaviš kako čudo (wonder) z bonusom za vso galaksijo. V laboratorijih raziskuješ nove tehnologije za medzvezdne križarke, denimo močnejše torpede ali ščite. Vse skupaj je dokaj preprosto, brez razvejanih dreves in le s slabim ducatom različnih možnosti.

Največja odlika Starships je gotovo nadgrajevanje barkač, ki pred teboj iz malih korvet rastejo v bojne ladje.

Osončja si pripojiš tako, da na njih z svojo vojaško floto izpolnjuješ raznorazne kveste. Bodisi domorodcem tečnarijo pirati, bodisi so pirati sami. Kakršnakoli naloga je, špil takrat prestavi v drug igralni način, potezen taktični boj. Ta je zelo podoben seriji X-COM, saj svoje barkače po ploskem bojišču premikaš eno po eno proti nasprotniku, prožiš kanone in usmerjaš torpede, ki so ena lepih kapric v bitkah. Spopadanje je osredotočeno na kritje, saj je naokrog posejano dosti asteroidnih pasov in vsemirske nesnage, ki kvari laserske snope. Rušilci tako švignejo iz 'zaklona', malo postreljajo in se umaknejo nazaj. Posadke pri tem nabirajo izkuš­nje, namečkoma pa jih vsako posebej nadgrajuješ z motorji, senzorji in ostalim.
Ko imaš pod sabo več kot polovico prebivalstva v galaksiji, je igre konec - vsaj ob privzetem zmagovalnem kriteriju. Razen tega je na voljo še nekaj vojaških in tehnoloških, a v bistvu vsi od tebe zahtevajo, da se raztepeš po čimvečjem področju. Do šest nasprotnikov kajpak tega ne gleda mirno, zato te s protestnimi notami pošiljajo v tri krasne. Pri enostavni diplomaciji bi izpostavil le eno zanimivo možnost - več računal se lahko nepovratno združi v eno veliko frakcijo, kar utegne pokvariti dan.

Pokuk v laboratorij najbolj odraža tablično naturo, saj je tehle devet tehnologij vse, kar raziskuješ. Oziroma še to ne, ker je denimo \'cloaking\' dosti brezvezen.

Izgubljen v črnini
Slog Starships je pobran iz Beyond Eartha in glavni akterji so pravzaprav vodje od tam. Špil je z večjim strateškim bratom tudi tesneje povezan, saj lahko z BE odkleneš nekaj igralnih možnosti v Starships, med drugim za­četne afinitete. Te dodajo bonus ali dva, podobno kot izbira ene izmed os­mih frakcij. A bolj ko se v igro spuščaš, bolj vidiš, da je vse to brez pomena, saj je moč špil enostavno zmagati z osnovnimi prijemi. Starships je očitna žrtev poenostavljanja. Močno mu zavda, da upravljaš le z eno floto. V posamezni potezi sicer lahko premeri precejšnje območje, toda igranje izgubi ogromno strateškega potenciala, ki ga prinaša kombiniranje flot. Po drugi plati v boju najeda neuravnoteženost orožij, na primer napadalnih ladjic, s katerimi lahko povsem preplaviš bojišče. Živi nasprotniki bi se znali na takšne napade prilagoditi, a kaj, ko večigralstva igra ne pozna v nobeni obliki. Niti vročega sedeža, torej izmenjavanja za eno tipkovnico!
Sid Meier's Starships ni švoh, dokler ga imaš za tablični špil, saj je podobno kompleksen kot tamkajšnji naslovi. Ni čisto zanič in ima več prebliskov, kot je navdušujoča rast flote. Za bežno kratkočasenje ali začetnike v žanru je zato znosen. Pri tem na Steamu in ipadu stane 15 evrov, kar se ne sliši veliko. Toda če na tablici nima dosti konkurence, na PCju pogrne, ker je pomanjkljiv in slabo uravnotežen. Že po nekaj preigravanjih, to je nekaj urah, te prime, da bi ga postavil v kot. Zlasti, če si vajen količkaj bolj kompleksnih 4X-naslovov. Povrhu vsega se moraš otepati hroščev slabo izvedenega prenosa. To je po Beyond Earthu že drugo razočaranje z nalepko Sida Meierja. Bo čas, da se možakar spravi v red.

Taktični spopadi so luštni in akcijska kamera ti eksplozivne zadetke približa v animacijah. Bi bilo pa v redu, če bi se bojišče osvobodilo dvodimenzionalnosti.

Sid Meier's Starships
založnik: Firaxis / 2K Games
demo: ni
objavljeno: Joker 261
april 2015

60
nadgrajevanje ladij
pasja torpeda
hitro pri­učljiva
v redu za mimogrede
plitkost
ne­urav­noteženost
brez večigralstva
hročatost