IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Oceanhorn
Oceanhorn

Pomorski Kavbojc obstane v brez­vetr­ju. Kje je čarobna taktirka?

Pogosto ugotavljamo, kako redki so posnemovalci Zelde oziroma njene izpopolnjene zmesi raziskovanja, pustolovljenja, boja in reševanja ugank. Neodvisniški Oceanhorn: Monster of Uncharted Seas se brezsramno zgleduje po dotičnem Nintendovem nizu. Najbliže mu je Phantom Hourglass z DSa, s katerim si deli pogled od zgoraj ter jadranje po morju. Toda recept je preprost le na prvi pogled, saj Zelde pod kožo skrivajo nemalo kompleksnosti. Dvom je zato na mestu, zlasti ker gre za predelavo z jabolčnih naprav.

Pustolovščina se začne na idiličnem otočku. Fantič ugotovi, da se je oče odpravil tepst povodnega moža iz naslova, in se napoti za njim. Vejo v roki zamenja za bridko sabljo in jadrnica ga ponese čez širni ocean. Takoj pade v oko lična pisanost pokrajine in vodovja, ki dobro prikriva mobilniške korenine špila. Novopečeni junak raziskuje tematsko različna otočja, za katera mu povejo prebivalci. Plaže, gozdovi, led, ogenj – vse tipske pokrajine so tu in stikanje po njih vleče. Žal je jadranje med njimi razvlečeno in poteka samodejno. Vmes s kanonom nažigaš po hobotnicah, minah in sodih s priboljški.
Poleg zgovornih in podjetniških meščanov, ki mulcu za goldinarje prodajo robo ali ga pošiljajo po predmete, pobič seveda naleti na nepridiprave vseh sort. Ti segajo od špičastih tentaklov, ptic, mašinerije in grdinov do bljuvajočih podzemnežev. Klofanje je akcijsko in vsebuje jemanje tarč na muho ter kroženje okoli njih, blokiranje in odbijanje udarcev s ščitom. Čista Zelda. Po njeni tradiciji so običajni capini bolj kot ne kanonfutr, zato najbolj dogaja par šefov. Denimo gnusoba, ki ji moraš najprej posekati lovke in jo nato nahraniti z bombami. Te v slogu Linkove zapuščine omogočajo razstreljevanje zidov, medtem ko poba z ognjem topi led in sproža puščice v oddaljena stikala. Tudi uganke so torej docela zeldaste in so nameščene po temnicah. Žal pa je dizajn miselnih orehov večinoma nenavdihnjen, saj poba nenehno in nekolikanj rutinsko potiska bloke na stikala in špice ter išče skrinje s ključi.

Pisanost najbolj pride do izraza na površju. Ni pa vse turizem, saj tudi tam postopajo zlobci. Tale kostko bo po premaganju odvrgel ključ.

Na koncu tematskih ječ obračunaš s šefom, kjer ne zaleže goli knofodrk. Ledeni kralj te zna zamrzniti, a mu zavdaš s stikali, ki vklopijo gretje.

Glavna pot skozi ducaturno avanturo je premočrtna, a dostikrat odtavaš in se bolje opremljen vračaš po pozabljene rdeče kristale ter koščke srca, ki zvišajo življenje. Junaku tudi avtomatsko rastejo nivoji, s čimer dobi večji tulec in malho za bombe ter urnejši čolnič. Svetla plat je tudi dopadljiva muzika, h kateri sta prispevala legendarni Nobuo Uematsu (Final Fantasy) in Kenji Ito, nenavadno veliki imeni za garažen izdelek. Oceanhorn tako ni le prijeten na pogled, temveč je tudi milozvočen.
Vidi se, da precej garažni avtorji nimajo toliko izkušenj in žmohta kot Nintendo s svojimi neverjetnimi oblikovalci. Boj, uganke, svet, dizajn sovražnikov, tempo – vse to zaostaja za tapravimi Zeldami. Po drugi strani pa so slednje prikovane na Nintendove sisteme, ki v Sloveniji niso zares priljubljeni, in izven njih klone ugledamo le poredko. Če bi rad torej na računalniku ali napravi, ki poganja iOS, začutil, zakaj je ta serija tako proslavljena in čarobna, Oceanhorn ni tako slab približek.

V temnicah te pričakajo lahkotni miselni orehi. Tule moraš izstreliti puščico skozi ogenj, s čimer prižgeš ugasnjeno baklo in odpreš duri.

Oceanhorn
založnik: FDG Entertainment
objavljeno: Joker 261
april 2015

70