IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Ori and the Blind Forest
Ori and the Blind Forest

Kavbojc vzljubi osirotelega mucka, čeprav ga živalica rada ugrizne v prst.

Prva prikolica za tole čudovito ploščadno igro je ustvarila velika pričakovanja. Risankasta podoba je bila fantas­tič­na in hudo nas je zanimalo, kam se bo odpravilo mač­kas­to bitjece ter kdo je njegov gorostasni prijatelj. Zlasti, ker so razvijalci Moon Studios kot navdih omenjali novega Raymana, Metroid in Levjega kralja. To pomeni od strani gledano skakanje s čuda sposobnostmi, odprt svet in zgodbo, ki ožema srce. Sre­čo­ma visokoleteče obljube niso bile prazne.

Ganljivi uvod napol gledaš in napol igraš. Vzpostavi čarobno vzdušje in igro pokaže v najlepši luči. Škoda je, da v nadaljevanju fabula malce razvodeni.

Sirota in pragozd
V uvodnih desetih minutah te Ori prevzame kot malokatera igra. Medvedasto bitje osamljeno poseda na vetrovni pečini, ko mimo nje prijadra svetleč listič. Nevihta ga je utrgala z drevesa v osrčju gozda in ko se dotakne tal, se spremeni v belega mucka. Nežni velikan ga odnese domov in ga vzgoji kot lastnega sina. A gozd počasi veni in se ovije v temo, življenje pa izginja. Malček Ori ostane sam in naposled omaga. Tedaj skozi mrak posije žarek upanja in junak se znajde na pragu pustolovščine, na kateri bo skušal povrniti luč deželi.
Na prvi pogled štorija deluje zlajnano. Vendar je zavoljo načina podajanja in pravljične izvedbe ena najbolj ganljivih in očarljivih zadnje čase. Teme odraš­ča­nja, izgube ter boja svetlobe in teme so brezčasne, njihova prepričljivost pa odvisna od paketa, v katerem so dostavljene. In kakšen paket je Ori! Zdaj pisan, zdaj temačen, vedno fantastično animiran. Še stopničko više od Raymana, s travo, ki plapola v vet­ru in se upogiba, ko tečeš čeznjo, ter z raznolikostjo ozadij, kakršne ne vidiš pogosto, če sploh. Eno drevo ni enako drugemu, tematsko raznovrstna območja se brezšivno stekajo drug v drugega, odlična orkestralna muzika pa izdatno pridoda k čustveno nabitemu vz­dušju.
Oriju pot prekriža kup hudobnežev, kot so sove, pajki, sluzasti špičevci in oklepljeni nosorogi. Večine se odkriža s ponorelim udrihanjem, zna pa biti bojevanje mestoma nepregledno. Zlohotneži znajo pljuniti več izstrelkov hkrati, nakar se svetlobni učinki zdruznejo v zmazek svetlobe, iz katerega stežka razločiš, kje se konča Ori in začne njegov žarkast bič. Pa tudi, kateri izbljuvki so nevarni in kateri zdravilski ali energijski. Dostikrat nisi sam kriv, da jih fašeš. Je pa res, da bojevanje tako ali tako ni blazno napredno in je položaj moč shraniti domala kjerkoli.

Ori raziskuje čudovit odprt svet, se pretepa in preizkuša v skakalnih izzivih. Takšna drevesa ga obdarujejo z novimi močmi, kar mu omogoči napredovanje.

Mačji akrobat
Bojni del opazno zaostaja za raziskovanjem in skakanjem. Slednje blesti zaradi izpiljenega nadzora, ki spomni na odličnega Super Meat Boya. Občutek je vedno dober, naj bo med zbiranjem raztresenih delcev ključa, ki odprejo duri, ali pri odseku, kjer Ori poprime za artefakt, s katerim lahko hodi po stropu. Pa tedaj, ko mora počasen izstrelek z dna sobane preusmerjati do vrat na vrhu, kar vključuje hitrostno vlečenje blokov in natančno poskakovanje. Trnja, strupene vode, žarkov in ostalih nevarnosti je mnogo in na srečo živalca sproti dobiva nove sposobnosti. Dvojni in trojni skok, jadralno pero, odbijanje od zidov in plezanje odprejo pot naprej in razgibajo igranje. Ena osrednjih zmožnosti je odbijanje od izstrelkov in sovragov. Ori jih zna ujeti v zraku in za trenutek upočasniti čas, nakar določi smer, kamor naj sam odleti, izbljuvek ali capina pa odnese v nasprotno smer. Tako se s pomočjo ptičevcev giblje po zraku in se prebija skozi predele, kjer dolgo ne stopi na špičasta tla.
Prstne sposobnosti so najbolj na preizkusu v posebnih ploščadnih sekvencah, ki nadomestijo boje s šefi. Tedaj Ori beži pred rastočo vodo, lavo ali ogromno sovo. Med njimi ne more shranjevati položaja, tako da si mora zapomniti pot in vzorce ter jih ponavljati, dokler se ne prebije skozi. Kljub občasni nepreglednosti in crkovanju so v užitek. Le paziti mora, da sproti pobere, kar je za pobrati, saj se vanje ne bo smel vrniti. To je nenavadno, še bolj čudaško pa je, da se shranjen položaj po koncu (do tja je kakih osem ur) zaklene. Zaradi tega ne moreš raziskati skritih kotičkov in nabrati sfer, ki zvišajo življenjsko in energijsko črto ter ti dajo izkušenjske točke. Zlasti mi je žal za slednje, saj omogočijo nadgrajevanje tepežkarskih, skakalniških in ostalih sposobnosti. 

Dežurni zlikovec je uharica, ki sovraži luč. Sčasoma se izkaže, da ni zlobna kar tako. Z njo se nikdar ne spopadeš neposredno, saj ni običajnih šefovskih obračunov.

Odpustek
Škoda, saj sem se kljub nekaj napakam, manku konkretnih novosti in odsotnosti večigralstva želel vrniti. Ori je namreč zabavna, četudi trdojedrno težka zmes raziskovanja, skakanja in tepeža, ki pri 20 evrih ni draga in se pohvali z zares prelestno predstavitvijo. Videz, glasba in zgodba tvorijo noro pravljično vzdušje, ki te posrka in ne izpusti ter z malo besedami pove veliko. In, kar je najpomembneje: po igranju še dolgo ostane s teboj.

Ori and the Blind Forest
založnik: Moon Studios / Microsoft
objavljeno: Joker 261
april 2015

81
pravljičnost
ploščadarski izzivi
čudovita predstavitev ...
... ki pa botruje nepreglednosti
nekaj nad­ležnih delov
ni zbiranja po končanju