IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Cities: Skylines
Cities: Skylines

Sneti se je imel na počitnicah v svojem no­vem mestu fino. Je pa vseeno malo zaležan in spahuje se mu po lokalnem cukru.

Ne le, da sodobnih simulacij gradnje mesta ni prav dosti. Na njihovem formalnem voditelju, SimCityjem, leži mastna senca zajeba. Maxisove sanje o kupu manjših, globalno povezanih metropol z enotnim spletnim tržiščem so pred dvema letoma resno trčile ob čeri nedelujočih lastnosti, hroščev in pljuvanja uporabnikov. Mnogi med slednjimi so hudi tradicionalisti in si ne želijo originalnosti, temveč bi najraje ponavljali stare vzorce. Drugače rečeno, ne bi imeli več ma­njših parcel, naj bodo te okrašene s še toliko zanimivimi elementi, temveč eno samo ogromno. Finska grupa Colossal Order jim s Cities: Skylines (ki nima zveze s slab­­­ši­ma francoskima Cities: XL in XXL) nekoliko oportu­nis­tič­no nudi točno to. Ne prav zahtevno in globoko, a pri­jetno, vzdušno in široko mestogradnjo, ob kateri ure le­tijo kot ob bentenju čez nesposobnega župana v lokalni krčmi.

Zaradi dveh stopenj pospeševanja časa ob normalno razgledanem županstvu ne mine prav dosti ur, da se tvoje Notranje Gorice spremenijo v takle New York.

Tipično tehtanje elementov
Spočetka se ti nemara malo povesi nos, ko vidiš, da vrst okolice in različnih kart ni prav dosti. A treba se je le malo sprehoditi po osrednjem meniju, da ugledaš enega glavnih argumentov v prid Skylines - podporo svoji vsebini in tisti, ki so jo ustvarili drugi. Lotiš se lahko podrobnega urejanja tal in predelave oziroma izdelave lastnih cest, zgradb in sličnega. Se ti zdi naftna elektrarna grda, ker nima rožnatih nalepkic? Te moti preveč pentljasto križišče avtocest? Poprimi za miško in se potrudi! Ali pa klikni na Steamov Workshop in si dolpotegni kako od že več kot deset tisočih kreacij skupnosti, med katerimi so določene naprodaj celo za denar. Med modi so tudi take zadeve, kot so težji način, samodejno shranjevanje položaja, napreden buldožer, ki samodejno ruši zapuščene stavbe, in menjavanje dneva ter noči. Ja, slednje privzeto manjka in moderska rešitev ni enako dobra kot tista v novem SimCityju. A kleč je v tem, da se lahko avtorji glede marsičesa zanesejo na ustvarjalne odjemalce. Prodaja je že presegla pol milijona, tako da jih ne manjka.
Zagretost ne preseneča, kajti Skylines je prav en cukr­ček. Četudi nisi še nikdar povohal nobene tovrstne igre in čeprav je treba po učne ure na ustrezni wiki, je vse skupaj jako intuitivno. Dol vržeš par cest in ob njih se samodejno pojavijo prostori za gradnjo. Ko conam določiš namembnost, torej stanovanjsko, komercialno in industrijsko, začno avtomatično nastajati ustrezne stavbe. Le-te je nujno oskrbeti s štromom in vodo iz re­ke ali vodnega stolpa. To v Skylines pomeni izgradnjo električnega in vodovodnega omrežja, kar je v SimCityju manjkalo. Več ljudi kot imaš, več davkov pobereš in več težav nastaja.
Treba je pobirati smeti in odvajati drek, paziti, da hiše niso preblizu onesnaženim tlom, graditi pokopališča, pos­tav­ljati policijske in gasilske postaje, razporejati šole ter s parki in igrišči za košarko dvigovati vrednost zemljišč in telesno kondicijo raje. Takisto je dobro postaviti avtobusno postajo in zarisati linije, pa razpresti običajno ter podzemno železnico, da razbremeniš promet na običajnih cestah, ki jih nadgradiš z enim klikom. Dokaj podrobno je moč nastavljati davke za posamezna področja in udejanjati odloke, na primer nekadilsko mesto, zmanjšane dajatve za določeno vrsto con in podobno. Industriji pa z zarisovanjem posebnih območij zabičaš krovno funkcijo, na primer kmetijsko, rudarsko in črpalno.

Pregledovalna orodja so dokaj spodobna. Zadostuje klik, da si z barvami in grafi ogledaš pokritost s policisti in gasilci, izobrazbeno strukturo ter vrednost zemljišč.

Dragocena modra kapljica
S tem, ko mesto raste, dosegaš mejnike in odklepaš nove stavbe, zlasti prestižne, kot sta štadion in vesoljsko dvigalo. Z njimi dviguješ srečo gmajne in lepšaš videz metropole, ki je privzeto zelo lep. Stavbe se s pretekom časa in izboljševanjem okolice samodejno nadgrajujejo, tako da hiše nadomestijo bloki, bloke stolpnice in slednje stekleni kolosi s stanovanji in uradi. Pogled lahko s koleščkom hipoma oddaljiš v orbito ali se spus­tiš na nivo ulice, kjer naokoli gomazijo Simčki, ee, človečki ter se odvija promet. Ko avtomatično slediš rešilcu ali gasilnemu avtu na intervenciji, rečeš, no, to je pravi SimCity!
Tudi zato, ker v finski igri nisi omejen na majhna področja. Ta so v SCju najbolj razhudila odjemalce, ki niso imeli posluha za to, da so morali čez čas dodobra mikroupravljati. V Skylines si dano območje redno širiš s poceni nakupi širnih sosednjih kvadrantov. Vsako ima naravne vire, denimo nafto, rudo, gozdove in vodo, ki jih je pametno izkoristiti. Pomembno je, v katero smer reke tečejo, saj morajo biti vodne črpalke nameščene nad cevmi, iz katerih mezijo fekalije, drugače ti pocrka pol mesta. Hidroelektrarna pa ti z jezom ukine skoraj ves tok, zaradi česar je črpanje mnogo manj efektivno. 

Takele krožne ceste, okrog katerih nastanejo prijetne soseske, so del standarnega paketa. Če ti kaj ne sede, pa skočiš v Steamov Workshop ali zakurblaš editor.

Povrhnjiška nahajališča
Velik adut Skylines je, da mesto lepo ter konstantno napreduje. Če nisi v fundamentu zabluzil oziroma ga vmes ne polomiš s traparijami v slogu scalnice v pitni vodi, ne bi smelo biti večjih težav. Vsakih nekaj tisoč ljudi prispeva kaj luštnega. Ko sem vse natanko uredil, sem lahko igro celo pustil teči v oknu, da mi je zaloga denarja in ljudi stalno rasla, kakor smo včasih počeli v SimCityju 2000. Zadovoljstvo, ko sem se čez par ur vrnil v špil in videl, kako je središče zraslo in kaj se je odklenilo, je bilo veliko. Na hujše hrošče nisem naletel in ponekod kritizirani promet se je odvijal normalno.

Vendar to, da se Skylines pretežno obnašajo kot enaindvajset let stari SC2000, s stališča naprednosti in originalnosti ni ravno pohvala. Na oltarju vobče prijetnosti in privlačnosti za vsakogar namreč žrtvujejo opazen del globine. To je vidno na številnih področjih, že pri uk­varjanju z osnovnimi conami. Industrijskih specializacij je le prgišče in nimajo kakega širšega vpliva, da bi na primer kmetijska porabljala bistveno več vode, kar bi privedlo do težav za oskrbo, in rudarska poleg onesnaženja povzročala določene bolezni in poškodbe. Ne le, da je globalni trg komajda obstoječ, močno umeten je, saj je špil striktno enoigralski. Vpliv davkov na priseljevanje in veselje ljudi je nepričakovano majhen, kriminal je čisto enostavno držati pod nadzorom (tako ali tako recimo ni kockarskih specializacij), izobrazba pa je dokaj ohlapno povezana z vrsto industrije, ki deluje v mestu. Imaš podzemno železnico, vendar je njena izdelava najbolj kmečka možna - potegneš cevi in to je to. Geologi naj si službo iščejo drugje. Nasploh mi je redkokdaj primanjkovalo denarja in banč­na posojila so ostala neizkoriščena.
Poleg tega v Cities: Skylines ni nadgrajevanja stavb na lastno pest, kar gre vkup s filozofijo 'saj je dovolj prostora, da naredimo novo' in 'itak podrtja stare ne bo nihče opazil'. To slednje je čisto res, kajti Simčke v SimCityju pri večjih spremembah okolice udari kap, tukaj pa so precej ravnodušni. Nadalje ni dežja, dan in noč se ciklata samo z modom, ni katastrofalnih dogodkov ... Ja, je kar dosti lukenj. Zapolnitev nekaterih ustvarjalci napovedujejo za zaplate in dodatke, vendar pristop 'igra kot servis' in zanašanje na skupnost v tem primeru ni najboljša odločitev.

Izredno lepo je v približanem pogledu opazovati promet in pešce. Gasilni avti pridrvijo k požarom, v parkih ljudje sprehajajo pse in se družijo … Fino.

Bodrilni horizont
Ko sem Skylines vložil nekoliko več igranja, sem bil razdvojen. Spočetka sem se imel hudo fino in krasno je bilo ob umirjeni glasbi opazovati rast mesta, ki je dejansko obratovalo na dolgi rok, ne da bi mi ga vsakih deset minut nekaj speštalo. Po drugi strani pa je bilo finsko županstvo kar preveč umirjeno in čez čas brez ključnih novosti, na primer velikanskih zgradb, ki bi bila mesta v malem. Toda vseeno je bil končni občutek pozitiven. Navsezadnje žanr igramo predvsem zato, da mesto raste, ne da gre v njem stalno nekaj po zlu. Cena pa pri 28 evrih ni visoka, čeprav spet najedajo z dokupljivo vsebino, kot so razne znamenitosti v slogu Kipa svobode in Brandenburških vrat. A tu je pa igra lahko sodobna, bentiš?!

Cities: Skylines
založnik: Colossal Order / Paradox Interactive
objavljeno: Joker 261
april 2015

73
čisto v redu tradicionalen iz­de­lek svoje baže
odprtost za urejanje in mode
dokaj plitka, površna in nečastihlepna