IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Völgarr the Viking
Völgarr the Viking

Kaj je smisel Snetijevega življenja? Da ga sovražniki teptajo, gledajo, kako be­ži, in poslušajo naricanje njegovih žensk.

Se z naklonjenostjo spomniš Rastana, Ghosts 'n Goblins, Mega Mana? Se ti zdijo vikingi tako kul, da si vse dni predvajaš severnjaški power metal, čitaš vikinški vedež v Jokerju 234 in sanjaš o dneh Hogarja ter medice? O igrah pa ne razmišljaš kot o sprostitveni dejavnosti, temveč kot o nizu preprek, katerih premagovanje te definira kot osebo in te navdaja s ponosom? Tedaj ne spreglej Völgarrja, od strani gledane, piklaste mešanice bojevanja in skakanja, ki nebrzdano rjové znova priklicuje klasično 16-bitno dobo.

To ni pravi šef, marveč vmesna metalslugovska neprijetnost, ki jo odpraviš z lučanjem sulic v krasno vidno občutljivo točko.

V službi bogov
Odin te oživi kot mišičnjaško bradatega vikinga in te pošlje na desno garbat tečnobe ter s skakanjem premagovat prepreke. Najprej se ti zoperstavijo kuščarski bojevniki, ljute čebele in statične mesojede rastline, ki te obmetavajo z jedkim pelodom. V tleh pa so nameščene osti in brezdanje luknje, ki te instantno spravijo v Valhallo. Tudi sicer si hit­ro ugo­nobljen, saj si kot vsa Konanova žlahta tak dec, da ne potrebuješ neke pederske črte z energijo. To je tako 1998, človek! En sam udarec v živo ti odstrani ščit, ki je sposoben prestreči tri žvajze, preden razpade, naslednji pa te pošlje k nazadnje obiskani nadzorni točki.
Če misliš, da je ta kje v bližini, si snemi hipsterski šal in se oklofutaj z najbližjim buzdova­nom. Se ti zdi, da kralj nordijskih božans­tev oživlja mehkužneže?! Nikakor! Smrt pomeni vrnitev na sam začetek aktualnega nivoja, ki zaobjema pet, deset, petnajst minut filigransko preciznega udejstvovanja. Za crkot je ponavadi odgovorna ena sama napaka, malček zamude, za spoznanje nenatančen skok, za piksel preveč v eno smer postavljen bradač. Mislim, da sem bil nazadnje tako kruto kaznovan, ko sem imel na levi rit­nici še vtetoviran Commodorejev logotip in sem varčeval za Sinclairjevo cizo pet (C5).

Prvin znanstvene fantastike ne srečaš šele pri letečih ladjah, marveč ti že prej težijo neke bedne sonde. Slog je precej zmeden.

Bolj kot napreduješ skozi kakega pol ducata tematsko samosvojih nivojev, bolj ti je to jasno. Votline preidejo v mesto na vodi, sledijo pokopališke vežice, leteče ladje, temačni grad in sanjska dimenzija mitološkega drevesa življenja Yggdrassila. Nasproti se ti pos­tavijo lučalci bomb, frčeči oklepljenci, okost­njaki, strupenjače, lebdeče sonde. Vsak sk­lop ima šefa z precej omejenim naborom vzor­cev, naj gre za gromozanskega soldata, letečega coprnika ali škrlatno klopotačo Fluffyja. Kaj se pripeti, če te župan ugonobi, kar se pri silovitejših pripeti v kakih šestih sekundah? (Tudi zato, ker nimajo pokazatelja energije?) I, na začetek stopnje greš. Boš pač naslednjič pazljivejši, ti razvajeno otroče dvatisočih, ti!

Skoraj ziher sem, da te bo tale coprnik v prvo fental s svojimi roko na srce zajebanimi manevri. A vrnil se boš! Roarr!

Völgarrno zajeban
Ne le pazljivejši, tudi vedel boš, kaj se bo zgodilo, kar je bistveno. Dosti je namreč situacij, kjer moraš gibanje naštudirati s ponavljanjem, saj je steroidnež preveč okoren, da bi se instantno odzival. Ko izvede enojni ali dvojni skok, kjer za nameček udari z mečem, lahko smer popraviš le delno. Po zidovih ne more plezati, temveč se po njih vzpenja tako, da vanje meče neomejeno zalogo sulic, kajpak uporabnih za daljinsko luknjanje sovražnikov. Drugih veščin pa sploh nima, saj je od začetka do konca obsojen na isto paletico identičnih zamahov ter skokov. Vse, kar dobi iz občasnih skrinj, so močnejši ščit, čelada, ognjeno rezilo in tajinstvena mjolnirs­ka ojačitev. A mogota gre po zlu, če se dotakne česarkoli nevarnega ali ga kaj takega zadene. Za kar je vse polno priložnosti.
Skozi igro se prebiješ le, če si nenehno na preži, vztrajen, zbran, hladnokrven, metodičen in precizen, kar pa ne pomeni, da si videl vse. Navadni konec je najslabši, saj ča­ka­ta še dva druga, z lastnima zaključnima ob­računoma. Do njiju prideš le tako, da te res malokrat poškodujejo. Samo pri najtež­jem zaključku si deležen bitke z rdečim zmajem Fafnirjem, kompletne zgodbe in generič­nega power metal komada Juggernaut skupine Sonic Prophecy. Do tja vodijo preurejeni, še zahtevnejši nivoji.

Doživel bi rad naposled igro, kjer bi bil tovrsten glavar tak dec, da bi si brez jadikovanja odtrgal tiča in te z njim premlatil.

Fafnir, Mjölnir, špetir
Skrivnosti so torej kul. Prav tako pride do izraza temačna, nekoliko humorna in samoreferenčna štimunga, četudi ne rukneš kamele na gobec in se ne prikaže Korgoth. Žal pa igra mrakobnost dosega tudi z okorno podobo, ki je daleč od bogatega pikselskega mojstrstva naslovov, kot sta Shovel Knight in Shantae. Risarske roke niso bile pretirano spretne in so ustvarile nekam amaterski svet, kamor so na silo namešani številni viri, od mitologije do znanstvene fantastike. Takisto moti, da je junak obsojen na isti nabor potez in enako orož­je, kar omejuje razgibanost dogajanja. Le-to se ujame v ponavljajoč se kolotek, ki z izjemo občasnega podvodnega udejstvovanja in lovljenja zračnih vrtincev močno reciklira tako platformske kot bojevalne situacije. 
Völgarr po ustroju zastaja za marsikatero legendo, ki jih povzema. Nima zaloge raznoterih orožij kot Ghosts 'n Goblins, ni nelinearen kot Mega Man, ne pozna razvoja lika kot določene Castlevanie. Prav tako ni slogovno in izvedbeno navdušujoč kot marsikatera novodobna neodvisnica, ki se klanja preteklosti. Zato menim, da si ne zasluži pretirano visoke ocene. Definitivno pa bodo z njim zadovoljni tisti, ki v prvi, drugi in tretji vrsti iščejo izziv. Prav taki so z vplačili na Kickstarterju sploh omogočili njegov izid in jim ne bo težko dati 7 evrov v digitalni distribuciji.

Med svetovi se vzburjaš ob pogledu na valkiro, ki tehta tvoje zlate zasluge in omogoča dostop v poprej odprte stopnje.

Völgarr the Viking
založnik: Crazy Viking / Adult Swim
objavljeno: Joker 260
marec 2015

74
konkreten spretnostni in tak­tičen izziv
dobre skriv­nosti
brez stilistične do­mišljije
ponavljajoča se, ne­koliko bleda vsebina