IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Pandora: First Contact
Pandora: First Contact

Aggressor si udomači vesoljskega ščurka, da mu vsako jutro prinese cajteng in kavo.

Kot ljubitelj poteznih strategij sem nekoč tudi sam podlegal čarom Civilizacije. A še raje sem imel njene futuristične odvrtke in posnemovalce, kot sta Sid Meier's Alpha Centauri (SMAC) in Deadlock. Raziskovanje fuzijskih topov in pametnih materialov se mi je pač zdelo bolj privlačno kot živinoreja in kolo. Ljubitelje tovrstnih iger žanra 4X, ki ti naložijo kolonizacijo skrivnostnega, tujskega planeta, usoda kruto tepe, saj naslovov ni. Je pa to priložnost za manjše, neodvisne hiše. Denimo Proxy Studios, ki nas pošilja na Pandoro.

Pisana flora je sprva tvoj sovražnik. A skozi raziskovanje si jo uspeš podrediti in jo predelati v neusahljiv vir surovin za svojo brsteče gospodarstvo.

Rožnate gobe
Piše se leto 2107 in Homo sapiens je uspel Zemljo tako izžeti, da mora za nadaljnje ropanje naravnih bogastev najti novo žrtev. Na primer nič hudega sluteči naseljivi planet Pandoro. Ker je človekova sposobnost skregati se za vsako figo neizmerna, na površju ne pristane ena posadka, marveč šest sprtih frakcij. Te so povzete po tistih iz SMACa in med njimi najdeš obvezne verske fanatike, hipijevske ekoaktiviste in trgovinski kartel. Vsaka stran ima pluse in minuse, a je svobode vseeno dosti. Lahko se greš recimo vojskovodjo s pacifisti, le bolj zahtevno je.
V puščavništvu imaš na voljo peskovniško igro z naključno ustvarjenim površjem. Ob padcu nanj se znajdeš na potezni karti, razdeljeni na šestokotnike. Kamor pogledaš, se v daljavo širijo zaplate marogastega rastlinja, ki ga žveči divjad. Kar bi bilo fajn, če te glive ne bi srale strupa in divjad ne bi bila v obliki gigantskih žuželk iz Starship Troopers.
Naseljenci se zapro v mesta, kjer gradijo bojne stroje in snujejo nove tehnologije za še boljše bojne stroje. Rast mest je izvedena dobro, saj prebivalstvo kavsa kot zajci, kar je bolj realistično od čudne vezave na prehranski pribitek v sorodnih igrah. Proizvodnja in raba maloštevilnih surovin sta enostavni, saj podanikom le določiš eno od štirih vlog: pridelavo hrane, nabiranje surovin, proizvodnjo ter raziskave.

Ko je več sovražnih enot stlačenih na istem polju, jih je najbolje zbombardirati iz orbite, ker s tem poškoduješ vse. S soldati napadaš le po eno naenkrat.

Ej, fuzijski top!
Boj je sila preprost. Mašinerijo pošlješ v napad na sovražno na sosednjem polju, špil upošteva teren in posebnost orožij, nakar se od sil odštejejo številke. Tedaj si lahko predstavljaš, da to pomeni leteče ude in čreva, saj videz ni kaj prida nazoren. Všečno je, da lahko na istem heksu čepi več enot hkrati. Po drugi plati pa razočara majhna vloga artilerije.
Različnih enot je malo: pehota, tank, ogromni hodec, frčalo in ladja. First Contact raznolikost namesto tega uprizarja z orožji, ki jih nanje namontiraš. Smrtonosne stroje namreč sestaviš iz šasije, krepela, oklepa in še ene namenske naprave. Tu pride do izraza prilagajanje sovragu, saj s protioklepno raketo ne boš naredil dosti proti hordi ščurkov. Žal se tu finese končajo, saj vojaki ne poznajo samosvojih sposobnosti. Izkušenjs­ko napredovanje jih zgolj krepi, namesto da bi jim odklepalo veščine kot denimo v Warlocku. Želel bi si več raznolikosti.
Še posebej, ker se tehnologije kasneje začno ponavljati in hodca denimo nadomesti le njegova četveronožna inačica. Nekaj svetlih izjem je, na primer izstreljevanje soldatov v kapsulah in metanje jedrskih ter črnih lukenj po nasprotnikih. A tehnologije so me pustile mešanih občutkov. Njihovo monotonost deloma razbije vsaj naključno zgenerirano raziskovalno drevo.

Možnosti za raziskovanje so v vsaki partiji pomešane. To pridoda izzivu, a vodi do hecnih reči, na primer k oklepu, ki izhaja iz naprave za reciklažo.

Zgolj začetek?
Omenjani manko raznolikosti je Pandorina edina resna hiba. Še ena tovrstna zamerica: na karti ni nahajališč redkih surovin, ki bi jih potreboval za izgradnjo najmočnejših naprav. Take finese zavdajo dolgoži­vos­ti, kar je škoda, saj gre drugače za soliden in spoliran naslov z odličnim vmesnikom. Navduši zelo hitra izvedba potez umetne pameti in uvajanje v igro, dasi sem pogrešal pisana navodila. Pandora se dobro loti večine pritiklin žanra, denimo več vrst zmag. Poleg surove prevlade z vojaškim škornjem lahko slaviš še ekonomsko in znanstveno, zato je priložnosti za več­plastno igranje dovolj. Potreba po 'še enem turnu' je vsekakor tu, kraja spanca pa obvezna posledica.
Avtorji pravijo, da je to šele začetek in kanijo igro dodelovati. Tudi pri umetni pameti, ki je sicer agresivna, ni pa preveč brihtna. Ljubitelji človeških nasprotnikov bodo z elegantnim iskalnikom po uradnem Slitherinovem strežniku hitro našli do pet soigralcev, poleg poteznega sistema IGO / UGO iz kampanje pa imajo na voljo hkratnega WEGO. Zelo gladka izkušnja, zaradi katere je Pandora kot nalašč za začetnike. Tudi sam se bom rad vrnil nanjo, če se bo obogatila.

Na tanke lahko pritrdiš vse mogoče, od žarkopljuvov do protiletalskega flaka. Žal pa imajo le eno orožje.

Pandora: First Contact
založnik: Proxy Studios / Matrix
objavljeno: Joker 247
februar 2014

74
privlačni tujski planet
sestavljanje vo­zil
priljuden vmesnik
zlošče­nost
plitva na mnogo področjih
pov­preč­na pamet