IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Kero Blaster
Kero Blaster

Za Sneto seKero je staromodni Blas­ter­ček mana z neba. Če si piksel frik, bo tudi zate.

Daisuke Amaya ni ime, ki bi bilo znano širši publiki, ga pa čislajo poznavalci slastnih neodvisnih iger. Opus japonskega zasebnika (ustvarja praktično sam in se drži zase) z vzdevkom Pixel je številčno skromen, a kakovostno izvrsten. Njegov je Cave Story, starošolska mešanica streljanja, skakanja, rabe predmetov in raziskovanja. Ne le, da je vr­hunsko oblikovana, avtor jo je v izvirniku za PC pred leti dal v obtok zastonj!
Pričakovanja glede Kero Blasterja so bila zaradi Storyjeve odličnosti velika in morda boš razočaran, da špil ne sledi kalupu Votlinske zgodbe. Gre za enostavnejši projekt, ki se zgleduje po staromodnih hodi-v-desno strelja­či­nah. Če je bil Cave Story Daisukejev poklon Metroidu in Castlevaniji, z Blasterjem drži štango Mega Manu in Contri. Prav tako je nekoliko manj zahteven in dodelan ter bistveno krajši. Vendar to ne pomeni, da je slab. V njem je moč nadvse uživati, zlasti če si mahnjen na piksle in retro.

Naj gre za izmikanje padajočemu ledu ali poživinjeni uri, Kero Blaster stalno dogaja in te potiska k robu smrti.

Ima turbo loader! 

Brez tega pravzaprav ne bo šlo, saj bo nekomu, ki prisega na sodobno 3D-grafiko, špil videti kot slaba šala. Očesno ni nič naprednejši od igričk za C64 in NES, nima niti večplast­ne­ga pomikanja ozadja in je ustvarjalčevemu nad­imku ustrezno napikslan & nazobčan. Osembitniškost šprica iz vsake njegove pore, tudi iz rahlo nadrealistične zgodbice o žabcu kot pripadniku skrivne organizacije, ki se bori s temnimi silami, za katere se izkaže, da so okruški njegove lastne duše. 
No, če z ancientnostjo nimaš težav, boš opazil številne pluse, od svilnato gladkega premikanja prek krasne čiptjunaste glasbe do simpatičnih likov. Vse, z junačkom in sovražniki vred, izgleda otročje, a je vešče oblikovano. Posledica je posrečeno naiven videz, ki se ti usede v srce in je čez nekaj časa samoumeven. Moraš se aktivno opomniti, da leta 2014 igraš nekaj, kar je videti za v 1984 – in da se imaš pri tem bolj fino kot v levjem deležu modernic. Daisuke je namreč mojster dizajna in dobro ve, kako narediti zabaven, napet špil po regelcih. Tistih, ki so stari, a ne zastarajo.

Ni počitka, ni predaje
Blaster lahko rabi kot učbenik številnim zdaj­š­njim avtorjem iger, ki ne razumejo pojmov, kot so tempo, plima in oseka, težavnost­na krivulja, razgibanost. Vse to je upoštevano v vedno daljših, linearno nanizanih nivojih, lo­če­nih na krajše in daljše zaslone. Redko boš naletel na dve zaporedni prizorišči, izdelani na isto vižo. Zdaj se vzpenjaš po kvadrateljčkastih krošnjah in se potapljaš globoko med ribe in meduze, potem bežiš pred orjaškim kolesom, utapljaš se po oviralnem blatu, iščeš pot med gibajočimi se ploščadmi v futuristični bazi, premaguješ inercijo na zdrsljivem ledu ... Gor, dol, desno, včasih celo levo te vodi pot skozi pisan niz okolišev vodijo zavite poti, ki niso blodnjaške, a se kljub temu zdijo raziskovalne. 
Predvsem pa so akcijske, kajti Kero Blaster je šuter z veliko začetnico. Za odstranjevanje nabreklega nabora bio-eko-tehno sovražnikov, od črnih nestvorčkov prek mehanskih rož do zblaznelih papig, uporabljaš štiri krepelca z raznolikimi načini delovanja. Laser cvre v ravni črti, futuristična šib­re­nica šibkeje vpliva na področje, ognjemet je namenjen topljenju ledu, dočim mehurčki iz posebnega bljuvalnika v zraku padajo, v vodi pa se dvigajo. Tako je moč capinčke odstraniti indirektno, iz varnega zavetja.

Binarno in rahlo bizarno
Zvečine taki triki vseeno ne pridejo v poštev, zato je treba kanaljam pogledati v oči in tvegati, da te zadenejo s telesi ali izstrelki. Temu se ogneš s spretnim gibanjem, pri čemer je zelo važno skakanje. Le-to glede premagovanja ploščadi ni posebej izraženo – v vsem špilu je le prgišče tovrstnih izzivov. A tolikanj pomembneje je med nažiganjem. Ker imaš raketni ruzak, lahko skok podaljšaš ali zvišaš, vendar le, če gumb znova stisneš v pravem trenutku. Ni mi treba poudarjati, kako adrenalinsko je to v žaru bitke. Sploh ko si na psu s srčki, ki predstavljajo energijo. Tedaj težko čakaš vmesno trgovinico, kjer lahko nabrane zlatnike vložiš v dodatne srčke ali življenja oziroma v krepitev orožij. 
Taka frpjska zasnova ob manku krovne nastavitve težavnosti zagotavlja široko privlačnost. Če si tokijsko spreten, boš skozi nivoje prišel brez večjega ponavljanja in nadgrajevanja. Če nisi, pa boš vesel, da po izteku življenj obdržiš vse nabrano. Tako si lahko napredovanje nagrindaš, čeprav ima krepitev zgornjo mejo. S ponavljanjem stopenj piliš spretnosti in spoznavaš boleče točke, zlasti šefe, od električne ribe prek rakete izstreljujočega kamiona do binarnega črnomonolitskega zaključ­ne­ža. Ko ta pade, si je moč z odgovorom 'Ne!' (boš že videl) omisliti nov skozihod v maniri new game+, kjer obdržiš nabrano in se srečaš s težjimi pogoji.

Daj, zasukaj še malo! 
Žal le-ti niso toliko zahtevnejši, kot bi se za ng+ spodobilo. Bolj kot za večji izziv ali nove sovraž­ni­ke s svežimi vzorci gre za iskanje skrivnosti, kar prispeva peto orožje in sredstva. Takisto sem se nadejal nekoliko globljega streljanja, ki ni toliko odvisno od rabe pravega krepelca v pravi situaciji. Pod laserjem in spreadshotom pade malodane vse, dočim sem mehurčke in ogenj potreboval malokod. V tem pogledu bi lahko bil Kero Blaster naprednejši. In malo daljši, saj ga daš skozi v treh, štirih uricah. Po drugi strani pa drži, da zanj na Playism-games.com plačaš le 6 evrov (inačica za iOS je še cenejša) in da je izkušnja zgoščena ter kakovostna. Daisuke car. Obišči nas kmalu spet.

 

Kero Blaster
založnik: Studio Pixel / Playism
objavljeno: Joker 252
julij 2014

81
vznemirljiva, dodelana mešani­ca re­še­tanja in skakanja
ne­nehna raznolikost
kdo ne bi hotel biti strelski žabec, ki reši planet in dušo črni­kavosti?!
streljanje bi lahko bilo nekoliko globlje
kratka in z ne prav udarno new ga­me +