IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Final Fantasy XIV Online: A Realm Reborn
Final Fantasy XIV Online: A Realm Reborn

Sneti gre drugič na led, a mu tokrat ne spodrsne. Lagodno naredi pirueto in se sanjavo zastrmi čez ravnice, polne žverc.

Negativni opis Final Fantasy XIV Online februarja pred tremi leti sem zaključil z besedami: "Ta masovnica je lahko že čez nekaj mesecev drugačna. Upam, da boljša." A Square Enix je imel drugačne, bolj moške načrte. Namesto da bi nedodelano spletno erpegejko flikal z zaplatami, jo je novembra predlani zaprl z apokaliptičnim dogodkom. Izvirni avtorji so se zaradi slabega sprejema in upravičenega jadikovanja strank že prej poslovili. Založnik pa se je posul s pepelom in zaposlil novo ekipo, da v sveže splovljeni verziji reši, kar se rešiti da.
In rešila je dosti. Saj ne, da je rebootana inačica A Realm Reborn prelomno internetno igranje vlog. Je pa mnogo boljša od 'verzije 1' in si lahko nadene orden spodobnosti. Vsaj če ne iščeš posebne izvirnosti in naprednosti, temveč dosti klasične mmojske vsebine, kjer med garbanjem primalnih beštij pozabiš na kruti vsakdan.

Realm Reborn je masovno spletno igranje vlog, v katerem dolgo enolično garaš, da se lahko nato učinkovito pomeriš s šefom temnice, kot je tale sipoglavec.

Mazurka v nogah in srcu
Preobrazba fantasyske dežele Eorzea je krepka. Ko po izbiri poklica ter rase prispeš v eno od treh glavnih mest, težko verjameš spremembi. Kar je bilo prej podhranjen skupek kočur, je zdaj vrveža polna metropola. Naj bo to primorska naselbina Limsa Lominsa, veličastni Ul'dah ali gozdna Gridania. Ne glede na to, kam dospeš, te v dogajanje uvede tutorial, ki ti s praktičnim udejstvovanjem razloži temelje.
Strmenje se nadaljuje na okoliških poljanah, nabasanih s floro in favno. V potokih so zarejene mastne krastače, v sadovnjakih prežijo nabrite ose in v gozdu te taca premikajo­če se drevje. Med vsem švigajo drugi igralci, tako da je mmojski vtis življenjskosti na nivoju. Znalci serije Final Fantasy bodo ob tem opazili, da je svet v mnogočem povezan z njenim izročilom. Mešajo se srednji vek, pravljič­nost in tehnologija, po nebu frčijo leteče ladje, naokoli tacajo rumeni nojelični tiči chocobi, orožja krepiš z materijami. Tako kot v Warcraftu se naučiš plesati, nakar s tancanjem širiš veselje med gmajno, ki ji lahko med drugim še žugaš in se ji pačiš. A štimunga je kljub temu zadosti drugačna kot v WoWu, tudi zaradi rahlo animejskih likov.

Okolica je stilistično lepa, a žal jako neinteraktivna. Ne boš se mogel pogovoriti z ruljo, prevrniti miz ali sesti zanje in si naročiti medice. Ej, čakajo te boji!

Orientacijske vaje
Bolj kot pobijaš sovražnike in opravljaš kveste, na več novih področij se lahko odpraviš, saj te tamkajšnji pošastki ne razmontirajo več z enim udarcem. Tako odkrivaš prostrano Eorzeo in njena ljudstva ter naletiš na fantastične lokacije. Z obiskovanjem postojank, h katerim se lahko kasneje instantno teleportiraš ali tja odpotuješ na chocobu, zarineš globoko v rudniške rove, odkriješ starodavne utrdbe, prezebaš na hladnem severu in švicaš v tropsko rajskih močvirjih. Noč zamenja dan in spet pade noč, nebo prekrijejo oblaki, pade dež. Špil je pisan, židan in risankast, zaradi česar nekoliko trpi skrivnostnost. A ni dosti spletnih frpjev, ki bi premogle Rebornovo okoljsko raznolikost in privlačnost.
Ob tem je videti sodoben in je prilagodljiv, kajti z vklapljanjem in izklapljanjem grafičnih postavk ga lahko narediš ličnega ali primernega za šibkejše sisteme. Le nekaj je težava, in sicer prekinjanje za včitavanje lokacij. To se ne dogaja le pri teleportiranju na drug konec karte, marveč tudi, ko se seliš med nivoji v mestu. Včasih celo med posamičnimi sobanami! Desetsekundne ločitve same po sebi niso dolge, a se jih med pogostim kvestovskim skakanjem sem in tja nabere. Zaradi njih trpi vtis enotnosti.

'Fates' ni angleška množina od bosanskih čistilk, temveč označuje kraje, kjer se naključno ali ne pojavijo močni polšefovski monstrumi. Lahko jih grindaš.

Odžebraj mi vse
Svet razlaga zgodba, ki je je več, kot je za masovne spletnice zna­čilno. Stanje v deželi je posledica stare bitke, ko je bilo vodstvo v ob­ra­čunu z invaderji prisiljeno uporabiti padajoče nebesno telo, vsebujoče starodavno FFjsko pošast Bahamut. S časovno manipulacijo se tvoj(i) lik(i) pojavi(jo) v prihodnosti, kjer začno slediti linearnemu sosledju glavnih nalog z dosti stranskih opravil.
Rdeča nit je jasna in razkriva zmerom več ozadja, likov, organizacij ter povezav med njimi. Tekstovnih oblačkov je ničkoliko in če se ti da, jih lahko nadrobno bereš, s čimer izveš marsikaj, kot bi do obisti bral knjige v Dragon Age in Elder Scrolls. Tudi kak filmček pade vmes in nekaj govora je. Vendar me pripoved, skrita za cvetočim besedičenjem, ni navdušila. Bolj kot na poanto in kompleksnost se osredotoča na kupe plitkih dogodkov in osebe, ki imajo vsaka svojo preteklost ter motive. Drugače rečeno, bolj kot v globino gre v širino, kar je navsezadnje razumljivo glede na razprostrto naravo igre.

Kakšno območje bo dosegel napad tega atomsko zmutiranega rakoida, mi bo povedalo rdeče območje na tleh. Škoda, da igra mej ne upošteva precizno.

Jaz, batina in poštar
Težko je pač slediti sukancu in se osredotočati na bistvene dogodke, kot je skrivnost za napadi gusarjev, ko imaš stalno na razpolago toliko zadolžitev. Kanec skreneš z uhojene steze in večer mine v flodranju tečnob ali udinjanju čudakom v težavah. Nekdo hoče, da mu pobereš robo, drugi terja novice, v dnevniku pa čakajo lovske zadolžitve, ki v zameno za ugonobljene animalije dajo lepo količino izkušenj.
Nadalje te beležkarji v levequestih pošiljajo na obračunavanja z vedno težjimi pošastmi, po deželi pa se pojavljajo tako naključni kot vnaprej zakoličeni usodni dogodki, fates, kjer se od nekod pojavi krepak monstrum. Inačica teh so večdelne zgode, katerih kose je tre­ba opraviti zaporedoma in vodijo do konkretnejših nagrad. Denimo najprej preprečiti napad sitnob in nato potolči kolovodjo. Seveda ne manjkajo instancirani dogodki, temnice, kamor se podaš z bodisi tremi (light party), bodisi kasneje sedmimi sotrpini (full party) in na koncu katerih čaka šef.
Škoda, da potek kvestanja moti nekaj minusov. Prvi je, da so zadolžitve preproste in se začno kar hitro ponavljati. Nesi to tja, prinesi ono od tam, najdi tega, premlati onega, meni se z zaporednimi čvekači ... Vem, frpjsko, a vendarle bi lahko kalup nekoliko razmigali in razširili. Sicer so to skušali storiti z zadolžitvami, kjer moraš pripeljati boječke od točke A k točki B, a sta koračno premikanje in stalno mahanje nesposobnemu strahopetcu tečna in zamudna. Levji delež igre je tako staromodno vživljanje v standardnega klavca, zlatega prina­šal­ca in izpolnjevalca nalog, ki so uspešne, ko potolčeš X nakaz.

V štacuni bom kupil gvant za svojo mačjo človekinjo. Poleg te rase so v igri še štiri: običajni ljudje, vilini, velikani in cortkani animejski škrateljci.

Final Fantasy XIV Online: A Realm Reborn
založnik: Square Enix
objavljeno: Joker 252
julij 2014

raznolik svet in zaloga pošasti
mogočni naprednejši sovražniki
kombiniranje poklicev
krepka zaloga vsebine
duhamornost zadolžitev
dolgovezno običajno bojevanje
okvirčki:

Rešiteljstvo


 
 
 
sorodni članki