IGROVJE
stranka » igrovje » pc » The Incredible Adventures of Van Helsing II
The Incredible Adventures of Van Helsing II

Quattro se vrne v Borgovijo in jo skoraj osvobodi. Še enkrat bo moral po kostanj v žerjavico.

Leto dni je naokoli, odkar sem si prvikrat na glavo zadegal širokokrajni klobuk lovca na po­šas­ti, skrivnostnega Van Helsinga. Ne tistega, ki ga poznamo iz Stokerjeve povesti, marveč njegovega sina, ki mu družbo dela nemrtva borgovijska plemkinja Katarina. Madžarski studio Neocore ju je umestil v duhovito akcijsko frpjko, ki jo je bilo kljub določenim zameram veselje igrati. Že takrat so napovedali, da delajo trilogijo in da na nov izdelek ne bomo čakali dolgo. Besedo so držali in v kratkem času opravili konkretno delo.

Kljub mnogim dodatkom Van Helsing II v srži ostaja diablovščina. Sploh ne slaba. Pripomore tudi za zvrst nadstandardno zgodbo, ki pozna celo določene vejitve.

Viva la resistance!
Igra se prične, kjer smo jo pred letom dni zaključili: v sobani, nekaj minut potem, ko je lovec razstrelil robotsko pošast norega profesorja. Dotični je z armado mutantskih kreatur in steampunkovskih vojakov na vzmet teroriziral deželo Borgovijo. Nekaj reda je napravil naš srboriti mladec, a tačas, ko je bil zaposlen z lastno misijo, je general Harker izvedel državni udar. Nad vlado soldateske strici iz ozadja niso navdušeni, pa se zberejo okoli našega junaka in formirajo odporniško gibanje.
Van Helsingu in Katarini to ni povšeči, saj sta lovca na demone, ne gverilca, vendar dojameta, da imata od upornikov določene koristi. Za začetek v boju po novem nista več sama, kar spoznaš v za diablovščine dokaj netipičnem uvodu. Znajdeš se namreč sredi bitke z ogromno pošastja, ki ga je nemogoče poklati lastnoročno. Zatorej je treba pametno razpostaviti može, ki so ti na razpolago, sam pa deluješ kot komandos, ki s podnalogami počasi preveša situacijo v svojo korist. Podoben koncept smo videli v Diablu III pri obleganju trdnjave, a ga Helsingov mnogokratno in kvalitativno presega. Takih spopadov je še več, vključno s spektakularnim zaključkom.

Star pes, novi triki
Večji del igre vseeno poteka po ustaljenih tirnicah zvrsti, z Vanom kot temeljnim trosilcem pogube. Zdaj ni več le lovec, ki je hkrati sukal meč in pištolo, marveč lahko postane še čarovnik ali inženirec. Nova poklica sta deležna samosvojih veščin in opreme, kar napravi igranje bolj raznoliko, razvojno drevo pa preglednejše. Sploh inženirec se mi je močno prikupil s svojim metalcem elementarne pogube in mehanskimi pomočniki. Ali pa uvozite lik iz enice in ob tem ohranite tako izkušnje kot opremo. Tedaj boste igrali na veteranski izkustveni stopnji in bodo nasprotniki temu primerno močnejši. Lepa gesta, ki zagotovi kontinuiteto. Če ste izvirnik obrnili, definitivno priporočam veteranstvo. Pa tudi, če ga niste, kajti v začetniškem načinu določene mehanike, kot je recimo kovanje run, niso na voljo. Isto velja za bolj ubojite veščine.
Hitro namreč ugotoviš, da bi ti oboje prišlo prav, saj nujno potrebuješ vsako, še tako majhno prednost. Ob ponovnem zagonu zlobci sicer ne oživijo, jih je pa bolj zajebano pokončati. Po domače: tvoj junak je šibek in ko mahne, jih ne pade pet. Tovrsten pristop ne bo všeč vsakomur, a meni je ljubši od neskončne tlake. Na ta način je špil tudi na normalni težavnostni stopnji dobršen izziv. Če komu ni, lahko zahtevnost zviša ali zniža kar med igranjem.
Pošasti so od predhodnice zvečine ostale enake. Polno je slovanske mitologije z volkodlaki, domogoji in ledenimi princeskami ter mutantov, navitih vojačkov in drugih električnih ali parnih pokvek. K sreči je tu Katarina, ki je zdaj močnejša, ima bolj razvejano drevo sposobnosti, njeno obnašanje pa lahko določamo. Bo napadalna ali bo branila Van Helsinga, koga bo tepla? Diablovi kompanjoni bi se od nje mogli marsikaj naučiti. Sredi igre nato dobiš še žival. Edino, kar manjka, so klasični šefi. Ti so bili šibka točka enice, nakar so jih v dvojki preprosto odpravili in namesto njih uvedli masovne bitke s tarčo, ki jo moraš uničiti.

Dodana vrednost
Raznolikosti s tem ni konec. Vrača se podigra branjenja štaba, a se ji tokrat lahko izognemo. V brlogu imamo štiri generale, ki delo po želji opravijo namesto nas, poleg tega jih pošiljamo na dodatne misije za redke predmete in cekin. Iz loota se kmalu ne vidiš, ga pa zvečine takoj prodaš. Tvoj cilj so epiki in predvsem seti, ker imajo konkretno višje statistike. Slednji so ponavadi nagrada za razkritje skrivne lokacije ali naloge, ki jih v vsakem poglavju mrgoli. Vse skupaj spremlja obilna doza humorja, nabitega z referencami iz popularne kulture. Reševat greš recimo vojaka Bryana in Katarino zanima, če ima na čelu brazgotino v obliki strele. Avtorji mešajo vice brez vsakega sramu in si dajo duška.
Če upoštevam še konkretno izboljšano podobo, dvajseturno dolžino in ceno, ki je na Steamu spet zakoličena pri borih 11 evrih, bi lahko bil Van Helsing II eno najbolj prijetnih presenečenj leta. Pa so ga Neocore (spet!) zablužili z večigrastvom. To naj bi bilo tako sodelovalno kot tekmovalno, a spet ne deluje. Tokrat zaprmej obljubljajo, da bo kmalu zrihtano. Sicer ga osebno ne pogrešam dosti, a je v primerjavi z Diablom III, sploh v zdajšnjem zakrpanem stanju, problematično. Je pa preostanek dovolj dober za solidno oceno kljub viscu na koncu. Ta napoveduje sklepni del čez leto. Upam, da ne pride v dveh epizodah.

Tower defense je tokrat še bolj izpostavljen in na več mestih brezšivno vpleten v igranje. Če vam ni zanj, lahko nadzor mirno prepustite računalu in greste naprej za lootom.

The Incredible Adventures of Van Helsing II
založnik: Neocore Games
objavljeno: Joker 252
julij 2014

77
znova nadgrajuje koncept diablovš­čin
odpravlja napake enice
polna vreča humorja
poceni
spet so zafrknili večigralstvo
Van Helsing kot lik je še vedno švoh