IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Men of War: Assault Squad 2
Men of War: Assault Squad 2

Aggressorjevi soldatje še vedno galopirajo čez bojišče, čeprav bi morali ždeti v jarku.

ŠŠpilov z vzhoda Evrope se drži sloves 'ruskosti', saj tamkajšnji snovalci med razvojem radi zvrnejo kak kozarček vodke preveč. Pogumnemu odpiranju steklenic pa se imamo bržda zahvaliti tudi za podvige, ki jih od drugod ne bi bilo. Na primer za S.T.A.L.K.E.R. ali takisto ukrajinsko realnočasovno strategijo Men of War. Ta je posebna, ker je vanjo zbasanih toliko elementov, da se igralec hitro izgubi. Posledično gre za zahteven, mes­toma frustrirajoč naslov, ki pa je vzdušen in nagradi vztrajne. Privrženci zato vselej zastrižejo z ušesi, ko dospe nov del.

Tank na levi so mi onesposobili, toda strgano gosenico in še kaj je moč popraviti. Pa tudi v takšnem stanju je kocka jekla uporabna kot zaklon za pehoto.

Šnelkurs ukrajinske šole
Assault Squad 2 se udinja skoraj do pike enakemu sis­­temu kot pet let pred njim Men of War. Na površju zreš v bojišče kot pri drugih realnočasovkah. Ker je dogajanje postavljeno v drugo svetovno vojno, po polju voziš pantherje, T-34tke in katjuše. Toda pazi: gradnje baze ni in okrepitve prihajajo z bližnjih cest, dočim je igranje kljub oklepnikom osredotočeno na pehoto. Vsak soldat ima inventar. Če bi rad podminiral cesto, moraš iz zabojev vzeti protioklepne mine in jih postaviti na želeno mesto. Za popravljanje tovornjaka nucaš orodje in tako naprej.
Tovrstno klikotarjenje je razširjeno tudi drugam, saj moraš ljudem, ki so peš, odrejati tiščanje glave k tlom ali posebne napade, kot je zaporni ogenj. Umetna pamet se v seriji nikdar ni posebno odlikovala, igralni vmesnik pa so skozi množico delov niza mukotrpno spravili v zadovoljivo stanje. Nadzor v Assault Squadu 2 je zato zahteven in marsikdaj nima želenega učinka. Soldatu iz idealnega položaja ukažeš met granate, on pa odpeketa čisto k sovragu, mu zatlači bombo v žep in se razstreli skupaj z njim. Navadi se.
Toda igra se odkupi z vzdušjem in napetostjo, katerih ne uzreš nikjer drugje. Ko ti denimo v obkoljenem tigru zmanjka streliva in moraš posadki ukazati, naj granate sama prenese iz sosednjega onesposobljenega vozila. Potem zaprežeš tank v neposrednem tretjeosebnem nadzoru in zbrišeš sovražne shermane. Tudi to se v AS2 da! Ali ko se z osamljenim Rusom z molotovko plaziš nemškemu oklepniku za rit. Naslovi te serije znajo ustvariti zgodbe nalik tistim iz Band of Brothers ali podobnih nanizank.
Vtis zabeli odlična podoba. Včasih je bila s tehničnega vidika nesporna špica, v AS2 pa je že povprečna. A ko ameriška krogla tvojemu zi žermanu pihne čelado z glave, da se prestrašeno odkobaca v jarek, je kvaliteta tekstur postranska stvar.

Animacije borcev od izvirnika niso napredovale in so že olesenele. Vendar je mo­že od blizu še vedno lepo videti, kako se v strahu plazijo pod ognjem mitraljezov.

Za igro v več ... mar res?
Oba Assault Squada se od drugih delov franšize razlikujeta po odsotnosti pripovednega enoigralstva. Puščavniški del ima obliko strukturiranega skirmisha z zasedanjem položajev, s čimer se frontna črta premika h končnemu cilju. Silicijski nasprotnik je kar pasji in ko ga spojiš z zahtevnim nadzorom, imaš polne roke dela. Glede na prvenec je dodanih petnajst novih nalog, kar z vključenimi starimi pomeni kar štirideset misij pod petimi zastavami: ameriško, nemško, sovjetsko, britansko in japonsko. Naloge se sicer začno sčasoma ponavljati, pa še prva misija na vsaki od petih strani je skoroda skopirana. A četudi v AS2 ne greš na linijo, se boš nekaj časa zabaval.
No, smisel igre, vsaj po besedah nemških avtorjev DigitalMindsoft, ki so od Ukrajincev prevzeli ime, je kljub temu večigralstvo. Glede na enico je dobilo še dva ducata kart, ki jih je sedaj celokupno kar šestdeset! Ne le to, največje ponujajo spopade osem na osem. Dodan je tudi samodej za iskanje soigralcev, nalinijsko hrbtenico pa so zaupali Steamu, na katerega je igra vezana.

Vsako posamezno enoto je moč zauzdati z neposrednim nadzorom iz tretje osebe. Ampak v praksi to v glavnem počneš z vozili, da bolje izrabiš njihov oklep.

V čem je torej problem? Prvič, matchmaker ne deluje dobro in ne zna organizirati uravnoteženih partij. Drugič, grafični pogon je, absurdno, z vsakim novim naslovom vse slabše optimiziran. Bitke štirih proti štirim so gledanje diapozitivov. Z uravnotežanjem kart in enot se od enice dalje tudi niso kaj prida potrudili. Za silo gre, toda veterani, ki znajo izkoristiti detajle, bodo penili, ker so notri iste slabosti kot pred tremi leti v prvem Assault Squadu. Nemci se trudijo luknje pokrpati, a jim gre bolj poča­si.
Assault Squad 2 je zato, ironično, primeren za tiste, ki se z Men of Warom srečujejo prvič, ker je vsebinsko najbolje zaokrožen skupek. Izjema so tisti, ki brez pardona želijo pripoved v igri in morajo vzeti izvirnik, ne večigralskih Assault Squadov. Če že imaš enico zaradi skirmisha, je brezveze dati tridesetaka za kilavo nadgradnjo. Če pa si star nalinijski bojevnik, vedi, da ima novinka mnogo poporodnih krčev, a se bo skupnost slejkoprej preselila sem. Če boš še malo počakal, ne bo nič hudega. Itak si vajen tega, da je treba biti z Men of War potrpežljiv kot z babo. Oziroma ne, ženske so manj muhaste.

Karte so na gosto posejane z okopi, jarki, plotovi in nasploh neravnostmi, ki jih morejo borci uporabiti za kritje. Večinoma se celo stisnejo tja, kamor ukažeš.

Men of War: Assault Squad 2
založnik: DigitalMindsoft / 1C
objavljeno: Joker 252
julij 2014

70
vzdušje in globina
zahteven sov­rag
množica kart
smr­d­­ljiva umetna pamet in nadzor
mnoge tegobe na liniji