IGROVJE
stranka » igrovje » pc » The Amazing Spider-Man 2
The Amazing Spider-Man 2

Neverjetni Sneti-Man rad stalka z višin in svinga širom mesta. Ampak le v igrici.

Najbolj nesrečne igre so tiste s filmsko licenco. Privzema se, da so zanikrne in da dajo nekaj zabave le neznalčkom, ki ne poznajo boljšega. Založnik pa si mane roke ob žmohtnem razmerju med vloženim ter iztrženim. Res je mnogokrat tako, kajti vrsta bednih licencijad je dolga, od bondijad do raznih Supermanov in Pacific Rimov, kjer si raje zaliješ oči z oho lepilom, kot da bi se še ubadal z njimi. A pravilo ima izjeme, naj govorim o Transformerjih (War for Cybertron / Fall of Cybertron) ali o Amazing Spider-Manu 2. Kakor nisem ničesar pri­ča­koval od filma, a dobil relativno veliko, me je prijetno presenetil špil.

Gostota mimoidočih in kakovost prometa ter podobe sta na PCju, PS4 in XBO komaj kaj večji kot na starih PS3 in X360.

Moj bratranec Šišmiš
Kompleksna in napredna nova odprava Petra Parkerja ni. Tako kot pri predhodniku gre za enostaven tretjeosebni akcijski špil, ki se osredotoča na enoigralst­vo in je postavljen na odprt newyorški otok Manhattan. Ima tepež, a je simpl - talaš zaušnice in brce, umikaš se, ko Pajkcu nad glavo zasveti spidey-sense, poganjaš se k oddaljenim nasprotnikom in jim iz rok pu­liš orožja. Mesto je polno stolpnic in z ljudmi ter avtomobili posejanih ulic, čemur se pridruži zeleni Centralni park. Toda pri vstopu v zgradbe te pričaka nalagalni zaslon, kompleksnost metropole je veliko ma­nj­ša kot v Grand Theft Autih, ozemlje je ozko in grafika oglata, z zastarelo animacijo ter nejasnimi teksturami. Prisotno je skrivanje, pri katerem se trudiš ne vznemiriti sovragov in jih uloviti v zapredke. Vendar je tudi ta plat simpl, bolj kot Batmanova, po kateri se zgleduje. Ko veš, kje so neumni in nepozorni lopovi, si čez prizorišče zaradi plazenja po zidovih in prečkanja globeli zelo hitro. Tudi prej ni ravno dosti težav.
Do Amazinga 2 bi lahko bil jako kritičen in zavzeto terjal večjo dodelanost posamičnih plati. Res je, mog­le bi biti kompleksnejše in tako ugajati zahtevnejšim. A utopično je pričakovati, da bo vsak vidik tak kot v specializirani igri tistega žanra. Sploh v licenčnem špilu, ki na peceju stane med 20 in 30 evri. (Konzolne verzije so dražje, sploh za PS4 in XBO, čeprav so vsebinsko enake.) Pravo vprašanje je, če sestavine tvorijo zabavno mešanico, ne sladokusno, marveč zadosti kakovostno. Menim, da.

Kamera hoče biti s tresenjem in nenadnimi premiki filmska, a je včasih nekoliko tečna. Zna se tudi postaviti tako, da ne vidiš napadalcev. A ni krize.

Bil je prikupno zmeden
Tepež ni zapleten, vendar je adrenalinski in suvajoč zaradi Spideyjevih mehiško rokoborskih potez, hecnih komentarjev, ko garba sitnobe (“Can you at least say some fun bad guy things like CURSE YOU SPIDERMAAN? I love that one!”), spektakularnih zaključnih udarcev in še kar raznolikih kanalj. Od hitrih ruskih bab prek robotiziranih stražarjev do mišičnja­kov, ki se jim je treba ogibati, jih omamljati ter šele nato oklofutati. Pa spodobne zaloge šefov, kjer je treba vplivati na ozadja in jim preprečevati dostop do orožja. Tiholazenje se med drugim odvija na širnih območjih z več cilji, kjer se s superpajkovskimi moč­mi premikaš med stolpi in zabojniki in odstranjuješ enega butca za drugim. Mesto pa je polno stranskih opravil, med njimi so brcanje tatov po stranskih ulicah, odnašanje bombe v reko, reševanje nesrečnikov iz gorečih stavb in zasledovanje avtomobilskih lopovov, čemur sledi reševanje talcev z zadnjega sedeža. Če te misije ignoriraš, nabereš manj izkušenj za nadgrajevanje moči. Hkrati pokažeš, da nisi ljudski heroj, zato te preganjajo robokopi. Lušten prijem, ki okrepi občutek pajkomoževstva.
Ta seka, od Parkerjevih telesnih in verbalnih zafrkancij (“This is the last time I ate garlic pizza before putting on the mask ... yikes!”) prek nabiranja stripovskih strani in obiskov v prodajalni crtičev, kjer za šankom stoji Marvelova legenda Stan Lee, do prehajanja v civilno obliko, v kateri fotografiraš okolico in se pogovarjaš z ljudmi. Pri tem imaš na voljo več vprašanj po sistemu Mass Effecta in čeprav posledice še zdaleč niso tako kompleksne, je občutek v redu. Najbolj pa navduši gibanje po zraku, kjer se z nitmi oprijemlješ stavb, vršiš tik nad asfaltom in švigaš med stolpnicami. Odlično!

Občasno je treba premakniti kak večji objekt, kar vsled Pajkčeve moči in mrež ni težava. Imaš tudi več oblek, različno odpornih na elemente.

Ena in ena je včasih tri
Posamičnih plati Amazing Spider-Mana 2 ne gre vikati, tvorijo pa razgiban špil, v katerem sem osem, devet ur neobvezno užival. Izkusil sem tudi nepričako­va­nosti, na primer kompleksnost boja na najvišji težavnosti, kjer treba opazno bolje tempirati izmike ... nekaj izvrstno narejenih lokacij z ogleda vrednimi podrobnosti ... ter zgodbo, ki se razlikuje od tiste iz filma. Gre za privlač­no novo fabulo, kjer se Peter sicer sreča s Harryjem Osbornom in Electrom, a imata oba drugačno vlogo in si žaromete delita s prišleki, kot so mafijski šef Fisk, ruski lovec Kraven ter zblaznel morilec. Parkerjevo dekle Gwen in teta May sta v ozadju, kar ni čudno, saj so obrazi in glasovi drugi. Nekaterim različnost ne bo pogodu, a sam sem elektronskega Spideyja 2 vzel kot simpatično dopolnilo kinematografski izkušnji, ki budi upanje v prihodnost franšize. In iger s filmsko licenco vobče.

Reševanje talcev iz avta je fletno. Najprej se potegneš na drveče vozilo, nakar lahko skušaš babo takoj potegniti ven ali pa namlatiš kriminalce.

The Amazing Spider-Man 2
založnik: Beenox / Activision
objavljeno: Joker 250
maj 2014

78
solidna mešanica raznoterih pristo­pov
pristno, lahkotno humorno spi­deyjevsko vzdušje
nova, pri­vlač­­na zgodba
primerna cena (na PCju)
do­kajš­nja plitkost gradnikov, kar bo vznejevoljilo zahtevnejše

 
 
 
sorodni članki