IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Lego The Hobbit
Lego The Hobbit

Medtem ko Thorin, Gloin, Balin, Fili, Dori in ostala krnjava žlahta skačejo in sekirijo proti svoji očetnjavi, LordFebo čedalje bolj zeha.

Lgoidni Hobit je tak, kakršna je doslejšnja mno­žica legostričkastih akcijskih pustolovščin. S poskoki, plezanjem, tepežem in kombiniranjem različnih lastnosti malih možicljev se je treba iz tretje osebe prebiti skozi zaporedni niz lokacij Srednjega sveta. Dogodivščina se otvori z vpadom trinajsterice škratov v Bilbovo duplino, nakar druš­čina iz Šajerske prek Meglenega gorovja in skozi Mrač­ni les potuje do Jezernega mesta ter naposled doseže Samotno goro. Igra je kajpakda izdelana po obogatenem filmskem scenariju, kar pomeni Azoga na belem vargu, vilinko Tauren in vse ostale apokrifne elemente. Pri tem se dogajanje sklene z zmajevim besom, torej tako, kot se je zaključila Smaugova pušča. Zaresen konec štorije baje, čeprav nepotrjeno, pride v dolpotegljivem dodatku decembra, ko štarta tretji film. Bolje, da res!

Lego Hobit kajpakda ni zanič in četudi ni namenjen trdojedrnim igričarjem, se do neke mere prikupi vsem. Je pa slabši od preostalih sodobnih legoidnic.

Četudi manjka od oka petina Tolkienove zgodbe, je pot do Erebora dolga. Odsekov je presenetljivo veliko in lastne stopnje imajo celo malenkostne peripetije, kot sta raziskovanje ajdovske votline in plezanje po kamnitem velikanu. Nekaj je tudi preteklih dogodkov, na primer bitka pred Morio, dočim dodatnih vsebinskih razširitev ni. Pravzaprav se igra dopičično drži filmskega poteka in v kadriranju kopira celo vmesne sekvence. V kockasti obliki, seveda, in s humornimi začimbami. Pičli govor naj bi bil takisto pristen, dasi mi glasovi niso zveneli enako.

Sveta preproščina
Čeprav imajo vsi strički samosvoje specialne udarce, ni poudarka na bojevanju. Orki, goblini in pajki so le občasni gostje in veliko nivojev je brez sovražnikov. Večinoma si je treba na raznorazne načine utirati pot naprej: iskati prehode, sekati ovire, premikati plošča­di, spuščati lestve ... Bistvo napredovanja je namreč v sodelovanju in izkoriščanju posebnih sposobnosti likov. Najmogočnejši Dwalin premika zdrsljive objekte, Bilbo lovi ribe, Bomburjev vamp rabi kot trampolin, Gandalf sveti v temnih kotičkih ... Nič novega za serijo, le da se tokrat zaradi prepodobnosti brada­čev nemalokrat loviš ob iskanju pravega, kar ob­čas­no zavira tok igre.

Beorn in prstanov bes v Elrondovem gaju? Po kon­čani štoriji je moč s katerimkoli likom početi karkoli. Pravzaprav je to spodbujano. Le nagrade so kilave.

Lego igre imajo tradicijo nekaznovanega umiranja in takojšnje resurekcije, zato so nadvse prijazne do za­čet­nikov in občasnikov. A Hobitov manko izziva je pre­tiran celo za otroke. Ploščadne in borilne poteze so čisto osnov­ne, brez dvojnih in natančnejših skokov ter naprednej­šega zamahovanja. Še večja zamera pa so očitne re­šitve vseh preprek. Vse je čezmerno jasno ozna­če­no, bodisi utripajoče mesto, kjer si škratje dajejo ravbarsko, bodisi bleščeč zlat obroč, v katerega Dori vr­že svojo verigo, bodisi nespregledljive tarče, ki jih Ori cilja s fračo. Da se igralec slučajno ne bi zmedel, je mnogokrat izpostavljena celo tipka, ki jo mora pritisniti.
V najavi je bilo govora o večjem umskem izzivu. Žal so se obljube izkazale za zavajajoče, saj uganke ne sežejo dlje od barvnih zaporedij, ki so zelo nedvoumno nakazana. Glede na popolnoma premočrtno in poznano pot je taka popreproščina orenk razoča­ra­nje. Dodatno izkušnji zavda, da je moč vse ovire premostiti le na en način. Da je škratja odprava lahkotnejša od bolj otročjega Lego Muvija, nima smisla, saj film ipak ni namenjen sedemletnicam.

V ploščadenju ni nobenega izziva. Odlično za deco.

Surovine in kvesti
Seveda ni vse le v prebijanju do cilja. Kot vedno je ne­kaj zabave v razsuvanju kockastega okoliša, od dreves in skal na planem do pohištva v prostorih. Po­četje gre v vandalske skrajnosti, saj škratovina v gos­teh pri Elrondu in Beornu brez slabe vesti razseka poslednji stol in pusti za sabo gole stene. Motiv za des­truktivnost so seveda gejzirji srebrnih in zlatih čepkov, s katerimi kupujemo nove like. Po novem nabira­mo še različne surovine, kot so les, dragulji in kovine. Iz teh materialov izdelamo kockaste objekte in op­remo s hecnimi učinki. Nadalje je mnogo kotičkov v štorijalnem modusu nedosegljivih, zato se moramo za popolno odkritje stopenj vanje vrniti pozneje, ko od­klenemo grdina, Legolasa, Radagasta, trola ...

Ciljanje zmaja z škratjimi bombami ne terja spretnosti, saj pritiskaš v tri dni, izgubiti pa ne moreš.

Nalik zadnječasnemu trendu Hobit vsebuje delčke odprtega sveta, kjer so dodatne zaloge cekinčkov, votline z zakladi in, novost, kvestodajalci. Ti fehtajo za kak artefakt z drugega konca dežele, tako da je izpolnitev v prvem hodu nemogoča. Žal pa vsakršno naknadno igranje zagnoji ponesrečeni vmesniški pristop. Ni namreč beležke opravil, kjer bi na brzino videl, kam je odneslo kovača, in menija s poglavji, da bi z enim klikom zagnal želeni nivo. Temu rabi okoren in neinformativen zemljevid, na katerem je zgolj sto ikonic. Za ponovno reševanje stopnje moraš v množici locirati simbol, za katerega le upaš, da je pravi, se prežarčiti v najbližji portal in nato peš najti 'vhod'. V praksi je to res zagamano neprikladno.
Priznam, da je širina robnega početja najbolj obilna doslej, s čimer so hoteli avtorji izravnati plitko, ukalup­ljeno rdečo nit. Do neke mere sta zbiralništvo in pohajkovanje zanimiva, a vnema kmalu popusti. Dodatno udejstvovanje namreč ni polnovredno, saj razis­kuješ že videno oziroma kot kura tekaš po pokrajini. Izziva, razen za potrpežljivost, ni, nagradni sklad za perfekcijo ter vloženi čas pa je domala izključno kozmetične narave.

Primer enega redkih miselnih orehov: zadeni tarče v barvnem zaporedju, ki je jasno navedeno spodaj!

Ocena: zadostno
Rad imam lego kocke, Srednji svet in lego igre. Četudi je istokopitnost slednjih že vnebovpijoča, jim zabavnosti ne oporekam. V zadnjih tovrstnih naslovih sem vodil zelo raznolike možičke po razgibanih in bar­vitih nivojih. Tudi letal sem, vozil avtomobile in po­čel še vrsto drugačnosti. V Hobitu pa sem se uk­varjal z vodom sličnih bradačev v pretežno ponavljajočem se svetu, katerega ustroj in zgodbo poznamo do obisti. Priznam, da sem se proti kraju osrednje poti že dolgočasil. Otroci naj posežejo bodisi po Lego Movieju, bodisi po Marvel Super Heroes, kajti Lego Hobit je precej posiljen izdelek, nevreden polne cene.

Lego The Hobbit
založnik: TT €ˆGames / WB Games
objavljeno: Joker 250
maj 2014

62
vselej prisotna zabavnost in pri­vla­č­nost legoidnic
veliko vsebine ...
... ki pa je plitka in brez izziva
ponesrečen zemljevid
švoh nagrajevano zbiralništvo
neraznoli­ka napram pre­teklim ig­ram
nedokončana zgodba