IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Daylight
Daylight

Aggressor

Človeka ni težko ustrašiti. Ob večernem sprehodu skočiš predenj iz grma ali za njim počiš balon, pa refleksni odziv napravi svoje. Toda strašenje lahko vzameš kot umetnost in potrpežljivo gradiš napetost skozi srhljivo pričakovanje, dokler ni nesrečnež čisto na robu. Tedaj se z masko iz Krika in rdeče popackanim mesarskim nožem zapodiš za njim, da od groze skoči skozi okno. To loči mojstre od amaterjev. Žal prvoosebna strašljivka Daylight ne premore take prefinjenosti in je pogrošna skoz in skoz.

Kaj bi pripoved o opuščeni umobolnici brez plišastega medota! Tale te vsaj ne napade, ampak je eden od ključev. Ko jih pobereš, bežiš do uročenih vrat.

Klišeji udarijo že na začetku, ko se tvoj lik, ženšče po imenu Sarah, zbudi v opuščeni umobolnici. Kje pa drugje. Ker so bili v starodavnih norišnicah očitno premaknjeni na obeh straneh rešetk, so se tod dogajale neizrekljivosti, ki so Sarah pripeljale sem. Zdaj jih mora razkriti, če hoče uiti. To počne s svetilko mobitela, na katerem se izrisuje karta odkritih prostorov, ter s svetlobnimi paličicami. Rave on!
Pri kolovratenju po umazanih, rjastih, zapuščenih prostorih jo nadlegujejo nenadni kriki, poltergajstovsko padanje omar in prividi v slogu Alminih prihodov v Fearu. Sprva so benigni, četudi se ob njih zdrzneš. A pozneje ti senčne prikazni lahko zavdajo. Tedaj prižgeš večjo, signalno gorilno palico, da jih odženeš. Boja drugače ni – zgolj pomahaš s palico in nakaze se razblinijo. Vse, kar počneš ob prečkanju vselej enakih prostorov, je iskanje pričevanj o preteklem dogajanju v poslopju ter ključa, ki odpre vrata v naslednjo stopnjo. Povrhu so duhovi slabokrvni in gredo lahko Slen­derju po čike v trgovino.

Vsa srečanja prikazni so povsem skriptana in predvidljiva. Tudi raznolikost peša, zato se jih kmalu navadiš. Če hočeš res presran bežati, igraj Amnesio.

Prizorišče sicer nekajkrat zamenja teksture in se iz bolnišnice prelevi v kanalizacijo in zapor. A okolica je nenehno pusta – ona v Outlastu je boljša. Daylight so sicer naredili v Unreal Enginu 4, kar pa se izrazi le v težačenju za obvezni DirectX 11.1 in ne videznem presežku. Za nameček je pripoved, ki bi lahko bila re­šil­na bilka in zgradila vsaj zgledno vzdušje, čisto prežvečena. Ima nekaj prebliskov, a če si dal skozi srh­­ljivščino ali dve, si jo že izkusil.
Prostori se resda ob vsakem začetku ustvarijo nanovo, zato lahko greš po štirih urah prvega obračanja sko­zi špil še enkrat. A raje grem lupit krompir, kot da bi znova obračal ta dolgčas s Steama.

Daylight
založnik: Zombie Studios
objavljeno: Joker 250
maj 2014