IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Bound by Flame
Bound by Flame

Francosko-nemška naveza? Sneti odkimava.

Novi francosko-nemški akcijski erpege Bound by Flame se bo verjetno v redu prodajal. Prvič, ni narejen le za PC, PS3 in xbox 360, marveč tudi za PS4, kar budi napačen vtis, da gre za next-gen. Drugič, agresivno ga propagirajo s spektakularnimi, filmčki, v katerih je obilo klanja fantazijskih zobatcev, vmes pa pade celo poljub. Misel je jasna: odrasla igra! In tretjič, izdelek kanalizira duha proslavljenih žanrskih odlič­nic, od Witcherja 2 prek Amalurja do Dark Souls. A kakor si želim, da bi mu lahko dal boljšo oceno, je docela povprečen. Ima odlike, vendar jih skriva za hrapavo povrhnjico, kakršna ne pritiče izdelku za 40 evrov.

Vseh kanalj ne boš zlahka stepel z mečem ali čaranjem. Pri nekaterih vžgejo puščice ali eksplozivne pasti. Kul element!

Demonske ibunge
Ker živimo v svetu, ki ga je zaznamovala Igra prestolov, smo v Bound by Flame soočeni s kopirantsko grožnjo. S severa, izza Zidu, prihajajo ledeniški coprniki z armado zombakeljsko drsajočih skeletov. Ne snežakov, ne jetijev, ampak okostnjakov. Ki znajo bljuvati mrzel dih, da je logiki zadoščeno. Ljudi in viline pa brani junak, ki ima v sebi ognjenega demona. Pesem o ledu in ognju, torej, v prepesnjeni in dosti manj pesniški obliki.
Od zgodbe nekaj je, a zgolj količinsko, kajti besedičenja je ničkoliko in učinka malo. Slabo spisani dialogi, lutkasti liki in nedoživet go­vor pustijo slab vtis, tako da so edina plus točka moralni dvomljivi nastopajoči. Številni imajo svojo agendo, ki jo načeloma razumeš, z zlodejem vred. Je tisto, kar ti govori, resnica ali laž? Ti hoče pripomoči ali ti zavzeti telo?
Ideja je dobra in se med igranjem odrazi v od­lo­čitvah. Demonu lahko pustiš, da te prevzema, kar botruje povečanju ognjenih magičnih moči. Slaba stran je, da postaneš bolj ob­čut­ljiv na led, ki ga sovražniki v obliki čarov­­­niških napadov uporabljajo vse obilneje. To kompenziraš z dodelavo kupljene ali najdene op­reme in orožij, od meča in samostrela do ok­le­pov ter rokavic. Za to uporabljaš materiale (že­lezo, usnje, umazano kri ...), ki jih dobiš od poražencev, najdeš v skrinjah ali kupiš za zlato. Surovine porab­ljaš tudi za sprotno izdelavo napitkov, puš­čic in eksplozivnih pasti, tako da se splača raziskovati.

Nekateri šefi so gromozanski, a sem imel marsikdaj več težav z navadnimi sovragi. Kasneje jih špil rad reciklira kot kanonfutr.

Je rekel, da so rekli
No, težek avanturist nisi, saj Bound by Flame nima širne dežele. V tretji osebi si pripet na linearno sosledje dokaj majhnih prizorišč, prepredenih z rovi in v okolico vklesanimi stezami, izven katerih ne moreš. Vsaj raznolika so, od močvare in ukletih gozdov prek smrtnjaš­kih katakomb do zasneženih utrdb. Svobodo se nadalje trudi oponašati spodobna količina stranskih kvestov, ki ti jih dajejo osebe v vaseh in taborih. V dialogih izveš marsikaj o ozadju pripetljajev, z izbirami pa se nekaterim zameriš in drugim priljubiš ter si omogočiš ozi­roma onemogočiš določene naloge. Tako si utiraš lastno pot skozi špil in dejansko te zanima, kako bi bilo, če bi se odločil drugače.
Kljub temu je pravega erpegejstva malo, za kar dolžim pripetost na rdečo nit, ozkost izkušnje in samodejno napredovanje lastnosti lika. Pike daješ le v veščine, in sicer v tri pok­lic­na drevesa: bojevniško, čarovniško in sk­ri­val­niško. Od teh je slednja slabo uporabna, saj stealth uporabiš le enkrat, ko te sovražniki še ne vidijo, nakar sledi boj, v katerem sta bodali inferiorni meču in ognjenim kroglam.

Grafika je daleč od vsakršne posebnosti. Je pa izpostavitve vredna mirna glasba, ki poudarja brenkanje in samotno žensko petje.

Udarjajo po siromaku
Vojskovanje je najboljša plat. Ima stične toč­ke z Dark Souls, kajti sovražniki imajo radij udejstvovanja, izven katerega mirno stojijo. Ker zvečine ne oživljajo, lahko ubiješ enega, zbežiš, izkoristiš samodejno zdravljenje in se vrneš. Občutiš tudi poudarek na blokiranju, kar frajersko počneš kar z mečem prestrezanju v pravem trenutku in dob­rem pos­tavljanju v prostoru. Sovragi so razum­no raznoliki, od kostkotov prek mutantskih uši do kentavrsko-pajkastih babur in minotavrskih ogromnežev, ter znajo pošteno kresniti. Mnogo je zato kroženja, obrambe in kratkih napadov v pravem trenutku. Ritem je kvaliteten in z vidika čistega borilnega izziva, ki pride z višjima težavnostima (nižji sta bolj simpl in knofo­dr­kalni), špil ni napačen.
Ni pa niti bleščeč. Kakor ostalo vsebino tepež kazi okornost, od lesenega gibanja do enoličnosti, in ni treba paziti na stamino, kar izreže dobršen del tehničnosti, saj lahko blokiraš v nedogled. Sovražniki prihajajo v stalno istih konfiguracijah in uporabljajo en, dva napada. Ko jih skapiraš, se boji začno krepko ponavljati. Ko v drugi polovici ig­re zataji še okolica, ki se sprevrže v nize duhamornih hodnikov in repetitivnih obračunov, se ti komaj še ljubi igrati.
Vsekakor daleč od tega, da bi te navdihnila grafika, ki je kvečjemu zadostna celo za PS3, kaj šele za PC in PS4. Ali popiljenost, saj je dosti težav s hrošči, menjavanjem med tarča­mi, sovragi, ki kam zataknejo, ali umetno pametjo sotrpina. Ta je lahko vudu coprnik, lokostrelec, zdravilka ali še kaj, ne glede na sp­lošna navodila, ki mu jih daš, pa je ne­učin­kovit in zabit.

Včasih je vzdušje nekoliko srhljivo, nalik Temnim dušam in Dragon's Dogmi, kot zgoraj v kripti. Drugič si na svetlem, kjer dan zamenja noč in obratno. Boj je drugače realno­ča­so­ven, lahko pa ga pavziraš in na roko izbereš urok ali veščino.

Na Scheisse ...
Ob Bound by Flame se mi zdi najbolj zaskrb­ljujoče, da gre za še en izdelek, ki meče slabo luč na germansko in francosko produkcijo. Odštevši redke izjeme to področje bljuva preveč kruljavih iger, ki ne zmorejo biti dorasle velikankam britanskega, ameriškega in jajaponskega porekla. Kljub temu pa zadnje mirno računajo polno ceno. Doklej še?

Bound by Flame
založnik: Spiders / Focus Interactive
objavljeno: Joker 250
maj 2014

55
soliden boj
male vejitve
ambicije
okorna, enolič­na, ukalupljena in nezloš­če­na igra