IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Port Royale 3: Pirates & Merchants
Port Royale 3: Pirates & Merchants

Pirati so vedno v modi, ugotavlja Yohan. Jebeš nindže, zombije in vampirje. Arrr.

Kar malo težko je verjeti, da je minulo četrt stoletja, odkar je stari ata Sid Meier s Pirates! spočel gusarska doživetja v igralski obliki. Prvič smo izkusili brezkončen piš svobodnega vetra, medtem ko smo v vlogi pustolovca lovili obtežena ladjevja, trgovali s konopljo in seksali z guvernerjevimi hčerami. Svoj lonček k temu je pred desetletjem pristavil medtem propadli Ascaron, ki je s Port Royalom in naslednikom sledil osnovni ideji, le da jo je usmeril v strateški šverckomerc. No, licenco za tretji del je odkupil nemški Kalypso in izdelavo zaupal studiu Gaming Mind Studios, ki nas je lani zmerno pozitivno presenetila z zadnjim Patricianom.

Port Royale 3 ne skriva, da je v prvi vrsti trgovska strategija. Piratski rajon je bolj kot ne šminka, ki bi jo lahko zamenjali s čimerkoli.


Mrtvaška glavca
Vpliv slednjega se pozna, saj je srčika špila, ekonomski model, praktično identičen, le da je prestavljen v Karibe par stoletij kasneje. Za dobičkom se torej podimo okrog leta 1600, ko so se tam med palmami pozibavali ter grog pili Španci, Angleži, Francozi in Holandci. Če odštejemo kozmetiko, kot so oblike stavb, nabor robe in obleke, se zgodovinskost tu kon­ča, saj avtorji niso vključili nikakršnih historičnih dejstev. Ni resničnih oseb in dogodkov iz tistega časa, večina izmed šestdesetih naselij takrat ni niti obstajala, kaj šele, da bi nad njimi vihrala primerna zastava. So se pa potrudili pri naključnih naravnih nesrečah (suša, lakota, kuga, kobilice, viharji), ki otežujejo ležerno tropsko križarjenje. 
Cilj je odvisen od izbire trgovske ali pustolovske kampanje. Kariero začnemo praktično kot čistilec ladijskega poda. Med napredovanjem je treba rešiti številne vmesne naloge, s čimer se nam odpirajo nove možnosti. V prvem primeru se pretežno ubadamo s tovorjenjem, postavljanjem manufaktur, širjenjem flote, izrivanjem konkurence in političnim lobiranjem. Pri drugi, nasilnejši poti, pa tepemo gusarje, ropamo konkurenco, osvajamo sovražne lokacije in iščemo robinzone, zaklade ter izgubljena mesta. Poleg tega se trudimo zadovoljiti obupane vdove, gostilniške morske pse in snobovske kraljeve podrepnike za dodaten cekin in priljubljenost med rajo ter plemstvom. Na voljo sta še odprt peskovniški način, kjer lahko sami določimo cilje (gnar, gnar, še več gnarja), in večigralstvo za do štiri udeležence.

Pomorske bitke so povsem arkadne. Tri tipe municije sicer lahko usmeriš v čoln ali posadko, ampak končni rezultat je v vsakem primeru enak.

Polnjenje skrinje
Proizvodnja in trgovanje sta glede na predhodnike poenostavljena in avtomatizirana. To je lepo v kasnejših fazah, ko se ti ni treba ubadati z vsakim čolnom posebej, temveč zgolj določiš, kdo, kaj in koliko proizvaja ter po kakšni ceni se kam proda. Hopa, novci sami tečejo v skrinjo. Itak je blaga samo dvajset vrst in proizvodne verige niso bolj zapletene od mešanja cukra s hlodi za sod ruma. Cene se oblikujejo dinamično in predvidljivo po zakonu ponudbe in povpraševanja. Dostavljanje redke robe veča ugled. Poseben status ima delovna sila, ki ne prinaša cekina, vendar je neobhodna za nemoteno sopihanje industrije in boj. 
Pri pomorskem sodelujemo s floto največ treh plovil. Izbranega usmerjamo sami, preostali vodi računalo. Ne počnemo drugega, kot da pošiljamo svinčeno točo nad sovraga, dokler se ne zlomi, in v primernih razmerah zasedemo ter oplenimo njegove ladje. Kopenske invazije so še bolj omejene, le na opazovanje kaosa in odštevanje preživelih. Se vidi, da so bili avtorji z mislimi pri konzolni različici. Da ni vse tako plehko, skrbi raznovrstnost jadrnic z raznolikimi lastnostmi, od krhkih barkač do šestkrat večjih vojnih fregat, in urjenje posadke ter kapitanov. Žal pa je tudi to popreproščeno v stilu 'ti meni deset tisoč dukatov, jaz tebi +1 hitrost (obrambo, napad, razgled, prostor)'. Poleg tega je popravljanja plovil čisto preveč, saj razpadejo že, če jih malo bolj grdo pogledaš.

Takle naj bi bil videti Port Royale leta 1563, ko so tu harali Španci. Ne preveč realistično, saj ni bordelov, nadelanih pohabljencev in kupov gnoja na ulicah.

Hoja po tanki dili 
Ob tem opisu se trdosrčnim strategom najbrž ježi perje na papigah. Kaj pa sploh še lahko delaš in kje je izziv, če je vse tako enostavno in se da vse avtomatizirati? To je res, vendar je zajebanih strategij že zadosti in potrebujemo tudi kako mehkejšo. Konec koncev se ravno zato Port Royale 3 igra tekoče in brez nepotrebnega stresa. Kot celota deluje prečiš­če­no, logično, očesu prijetno in je razmeroma brez žuž­kov. Hitro se ga da priučiti, naloge so dovolj raznovrstne, skozi čas se razvijajo, napredujejo in se le redko ponavljajo, z izjemo nekaterih izbirnih. Prav tako ni od muh odločanje o lastni usodi, saj politične zamere hitro pripeljejo do prepovedi vstopa v večino pristanišč ali celo do organiziranega pregona. Suh in črviv je kruh piratski, zato pa grizljati ga dolgčas ni nikoli.

 

Port Royale 3: Pirates & Merchants
založnik: Gaming Mind Studios / Kalypso Media
objavljeno: Joker 227
junij 2012

71
raznovrstne naloge
prečiščenost
hitro padeš noter
reciklaža
po­eno­stavljenost
okvirčki:

Port Royal, Jamajka


 
 
 
sorodni članki