IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Warlock: Master of the Arcane
Warlock: Master of the Arcane

Kaj je majhno, oranžno in smrdi po zažganem piščancu? Goblin, ki ga kuri Aggressor.

Oznako strateškega žanra 4X, v katerem imperij širimo čez vse meje (eXplore, eXpand, eXploit, eXterminate), ponavadi lepimo na igre v vesolju, ker izvira v davnem Master of Orionu. A iste sorte igri sta Civilization in Heroes of Might & Magic, fantazijski pa je tudi Master of Magic. Ravno to staro legendo, o kateri si več preberite na sosednji strani, so si pri ruskem Ino Co vzeli za zgled pri snovanju Warlocka.

Če vam je Warlockova podoba domača še od kje drugje kot iz Cive, ste bržda igrali poteznico Fantasy Wars, ki so jo prav tako napravili Ino-Co. Obe igri navdušita z živimi, dobro animiranimi enotami.


Greva na plot
Špili 4X te radi zasujejo z množico tabel in oken, Warlock pa vse to vrže čez grajski zid. Ker je mnenja, da si igralci želijo predvsem metanja skal v trole, vmesnik in igranje pokori boju. Ne pozna ločenih prizorišč za pregled nad imperijem, mesti in bitkami kot Heroes of M&M ter Master of Magic. Vse je združeno na enem velikem naključno generiranem zemljevidu, razdeljenem na šesterokotnike, po katerem potezno razvrščamo vojaštvo in gradimo zaselke. S tem igra postane podobna Civilizationu V, tudi zaradi enakega gibanja bojnih enot. Te si heksov ne delijo, zato sp­rem­ljamo značilno razporeditev vitezov za ravsanje od blizu v prvi vrsti ter strelce v zavetju za njimi.
Seznam surovin je okleščen, saj grmadimo le zlate kovance, hrano, mano in raziskovalne točke za odkrivanje urokov. Kopičenje dobrin pospešujemo s postavljanjem ustreznih mestnih stavb, po ozemlju pa je razmetana obilica krajev z dobrotami, ki pritok pospešijo. Zato venomer zavistno pogledujemo proti kra­ju tekmeca, ki se je usidral sredi zaplate zlatih rudnikov. In zato gradimo stavbe, ki sredstva preobražajo v na primer volkodlake s klobuki in monokli  ter v nadgradnje zanje.
Sveže enote so šibke in jih kaj lahko zakolje že gigantski pajek, ki se sprehaja po bližnjem gozdu. A z izkušnjami zbirajo stopnje, ob katerih jim nadenemo okrepitve. Povrh jim v zameno za zlate kovance dajemo nadgradnje, ki jih pridobimo s stavbami, in krepitvene uroke. S tem se iz shiranih goblinov preobrazijo v zelenokožne komandose, ki so sposobni zbrcati zmaja. Takih krepitev vojaštva je v igri ničkoliko! Naslov ne pozna herojskih likov, a nemara je to zato, ker lahko navadne enote preobrazimo v junaške! Ko ljubeče božamo trideset ikon na svojih elitnih minotavrih, ki z enim zamahom sekire obglavijo grajski stolp, je jasno, v čem je srž Warlocka. In zato smo toliko bolj besni, ko nasprotnik nanje spusti ognjeni dež.

Skozi portale je moč priti v druge dimenzije, ki pa so napravljene res brezzvezno, saj gre za majhne slepe ulice, naphane z zmaji. Mar bi z njihovo vsebino obogatili osrednje ozemlje!

Kratka čarovniška palica
Še ena zapuščina Master of Magica je, da nastopamo v vlogi velečarovnika, ki ima nalogo pokoriti si domišljijsko deželo Ardanio. (Ja, tisto iz strateške serije Majesty, s katero Warlock zgodbovno drugače ni povezan.) Zato lahko nad sovražnikove skeletorje kliče­mo nevihte in zaredimo kugo v njegova mesta. Toda sistem čaranja je v primerjavi z MoM hudo popreproš­čen. Svojemu vešču na začetku izberemo le peš­či­co perkov, ki mu malce priredijo lastnosti. Ni izbiranja različnih šol magije in za nameček je spisek magij z okrog petdesetimi krajši. S tem abrakadabre stopijo v drugi plan, v službo podpore vojaštvu na bojišču.
Na srečo Warlock ta vidik izpelje vešče in uživaško. Že od začetka nas zasipajo divje zveri in živalski vrt orjaških podgan, golemov ter zmajev je obširen. Največji špas pa se začne, ko srečamo konkurenčne co­prnike. Igrajte na težjih stopnjah, kajti tam je umetna pamet zelo agresivna. Dobro izrablja teren, se zaredi na teže dostopen hrib in s strelami cilja naše šibke enote. Tehnološko drevo je lepo uravnoteženo, zato najmočnejše zveri vidimo šele proti koncu in se moramo potruditi za vsako elitno enoto. 

Na levi je odprto okno s spiskom raziskanih urokov, tiste v desnem pa odkritje še čaka. Krožni znakci ob njih kažejo, kolikšen delež poteze traja, da gre čarovnija v luft. Včasih več kot eno.

Moč je igrati z eno od treh različnih frakcij: ljudmi, zvermi in nemrtvimi. Razlike med njimi niso le kozmetične in strani poznajo različne pristope. To je ključno za dolgoživost, saj je peskovniški način žal vse, kar Warlock pozna. Nima pripovedne kampanje in več­ig­ralstva, kar mu precej zavda. Ni pa to edina slabost. Igra je paradoxovsko hroščata in prisežem, da se nadgrajujejo tudi žužki. Očitek gre prav tako nerazumljivim nadležnostim, kot je tečno ustvarjanje divjih zveri iz niča in očitno goljufanje računala na težjih stopnjah. 
Warlock tako ni ravno dostojen naslednik Master of Magica, a po drugi strani se omejenosti zaveda in na Steamu velja dvajset evrov. Za to ceno se je kar fino zapletati v srdite potezne boje. 
 

Warlock: Master of the Arcane
založnik: Ino-Co / Paradox
objavljeno: Joker 227
junij 2012

74
dober boj
bogata tehnološka dre­vesa
obilica zverjadi
nizka cena
ni večigralstva
hroščastost
kup nerodnosti

 
 
sorodni članki