IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Loadout
Loadout

Aggressor mora laserski rotirajoči plamenome­talec vihteti z zobmi, ker mu je roke že odtrgalo.

Pred dvajsetimi leti si po napornem dnevu v službi ali šoli pognal Doom, napisal iddqd in idkfa ter s psihotičnim nasmeškom iz demonske zalege napravil toliko mesnega narezka, da bi z njim nafutrali tri Etiopije. Danes se greš v ta namen streljat na linijo, posledica pa je običajno ta, da soigralci slišijo zelo nelepe stvari o svoji materi in popotovanjih v genitalije. Salomonska rešitev bi bil špil, ki bi bil tako neresen, da bi človeka razorožil in mu iz ust izvabil krohot namesto kletvic. Tak, kakršna je večigralska free to play streljačina Loadout.

Šibka točka Loadouta so ta hip karte, tako po količini kot raznolikosti. Zvečine se mlatiš na ozadjih rjavkaste barve s sivinsko mašinerijo. Monotonost kanec razbijajo rdeče packe.

Ude preč!
Pričujoči naslov ni prvi na Steamu, ki stavi na hecnost, saj se spomniš vsaj recimo še Gotham City Impostorjev. A Loadoutu se čisto spipa. Ko ti v prijaznem vodiču v roko položijo prvo krepalico in te napotijo, da jo preizkusiš na poligonu, kot tarče pred teboj zapleše nekaj debelih klovnov. Prvi strel jim odnese roke, da pljuskne kri, kot bi se podrl jez. Drugi jim odnese želodec in pol prsnega koša, tretji pa jih v pirueti, vredni Jevgenija Plušenka, pošlje v luft. Ne, Loadout se pri stilu definitivno ne jemlje resno.
Podoba je stripovsko pisana in spomni na Team Fortress 2 - zato, ker so jo avtorji po lastnih besedah od tam enostavno skopirali. V resnici je niso povsem in Loadout premore nekaj lastne duše. TFjevi liki so prefinjeni, dočim so trije iz Loadouta elegantni kot iztirjeni vlak. V dobrem smislu. Rambo, imitacija Mr. Tja in debelušna Helga, ki v prostem času okoli prevaža pirovske krigle namesto raketometov, so do absurda prignani stereotipi iz akcijskih filmov. Opazuješ jih v pleča, saj je pogled tretjeosebni. Ob tem straniščni humor preveva vse pore. Pri zasedanju položajev na drog ne dviguješ plapolajoče zastavice, marveč gate. Ko te sovražnik fenta, mu v smrtnem krču ravno še pokažeš sredinca. Če imaš katero od rok pritrjeno na trup, to je. Dostikrat nimaš nobene.

Frajerju ali frajerki lahko menjaš od brkov do ogrlice ter dokupuješ animacije. Twerkanje je obvezno.

Avtomatska bazuka
Odpuljenost se prenese v način igranja. Pri kraji zastavic ne vlačiš okrog krpe na palici, marveč ogromno macolo, s katero lahko nasprotnika tako zatolčeš v tla, da mu pade dol internet in gre modem kaput (vsaj vizualno je učinek tak). Razen zastavic in zasedanja točk imaš na voljo še death snatch, Loadoutovo inačico kill confirmeda, in extraction, v katerem en član moštva prenaša kristale do mlina, medtem ko ga drugi branijo. Te štiri moduse v začetniškem kotičku igraš neobremenjeno, ko pa si samozavestnejši, se lotiš annihilationa, ki zastavice, položaje in death snatch spoji v edinem delu igre, ki premore lestvico. Vsi načini so torej moštveni, običajno s po štirimi igralci na posamezni strani, pri čemer moreš za nasprotnika imeti bote. Partije najde preprost in hiter samodejni skalnik.
Trije opisani liki so zgolj kozmetika in ne gre za ločene poklice. Loadout raznolikost v opremi doseže drugje: z izdelavo lastnih orožij, od koder izhaja naslov. Osnova so štiri ogrodja: puška, metalnik raket, laser in pulzna puška. Z dodatkom samosvojih cevi, držal in podobnega jih lahko spremeniš v povsem druge sorte napravo. Tako udejanjiš bazuko, ki strelja tri rakete hkrati - take, ki zdravijo kamerade. Ali pa rotirajoči laserski plamenometalec, ki spreminja sovrage v kričeče bak­le (kažejo ti sredinca). Pri snovanju krepel nisi svoboden in izbiraš iz gradnikov, ki jih v tehnološkem drevesu odkleneš z izkupičkom iz bojev. Zato so možnosti kar dobro uravnotežene in nekako ni šibe božje, za katero nasprotnik ne bi mogel najti protiukrepa.

Hiter prigrizek, ali ... ?
Odklepanje je hitrejše, če kupuješ pospeške, ki ti podvojijo izkupiček in mesečno stanejo okrog desetaka. Priložnosti za zapravljanje je še veliko. Pros­torč­kov za različna orožja imajo neplačniki le do šest, sleherno novo te košta nekaj evrov. Zasoljena je kozmetika, kjer te bo vsaka nova Helgina frizura prišla več evrov. Toda za sproščujoče norenje ti ni treba spo­četka plačati prav nič. Pa tudi kasneje nisi blazno nagnjen k temu, saj Loadouta še ne gre jemati preveč resno. Karte so le štiri in veščine poleg orožij so omejene. Namesto ročnih granat recimo lahko vzameš zakrivalo in nekaj sličnih pritiklin. 
A to igri ne prepreči, da bi te ne posrkala za nekaj dni. Boji so zabavni in napeti, izdelek pa spoliran in ne tečnari z neumnostmi. Prvovrsten način, da pozabiš, da ti je žled frdirbal jablano na vrtu. Če pa si vanj pripravljen vložiti več, nič hudega, saj eksperimentiranje z orožji ponuja globino in si avtorji zaslužijo novce. Škoda bi bilo, če bi se ta igra ne razvijala. Priporočam.

Vsak pihalnik pozna večcevno različico, a je zaradi uravnoteženja prikrajšan drugod.

Loadout
založnik: Edge of Reality
objavljeno: Joker 248
marec 2014

absurden, prostaški humor
velika bera različ­nih orožij
lahkotna, zloš­­­če­na akcija
F2P
ma­lo kart in vsebine nasploh