IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Broken Age
Broken Age

Kavbojc je pustolovščino Broken Age čakal bolj kot Božička. Prvo dejanje je tu. Bo nekdaj velikanski žanr vrnilo na pota stare slave?

Ob omembi Tima Schaferja se ljubitelju avantur iz devetdesetih na obraz nariše zasanjan nasmeh. Z glavo v oblakih se spomnimo purpurnega tentakla, polsposobnega Guybrusha, motorista Bena in calaverastega Mannyja, samih znamenitih likov iz Lucasovih miselnih iger, pri katerih je Tim sodeloval. To so bili zlati časi zvrsti, ko eksplozije še niso docela odnesle kakovostnih dialogov. Ni čudno, da smo Schaferja predlani vsi naivno zasuli z novci, ko je na Kickstarterju najavil, da se po skoraj petnajstih letih vrača h koreninam. Eden od svetlogledih bekerjev sem bil tudi sam.

Ježešna. Cortkana bitjeca je zopet zasul plaz. Le kako jim boš pomagal? Z žlico, edinim predmetom v malhi!

Kakor se nenavadno čuje, je bila sprva igra mišljena kot stranski izdelek projekta. V ospredju naj bi namreč bil spremljajoči epizodni dokumentarec, ki bi ponudil javnosti vpogled v ustvarjalski proces. To se je spremenilo, ko so od dobrih dogodivščin lačne rulje nažicali tri milijone in pol dolarjev (dobra 2,5 milijona evrov) namesto sprva želenih 400 tisočakov. Za tak loterijski dobitek so morali projekt prevetriti in mu znatno dvigniti vrednost, kajti skupnost je pričakovala najodličnejšo tovrstno igro desetletja. In smo čakali ter se kratkočasili ob filmčkih, v katerih se je Tim pahljal s šopi zelencev.

A špila, ki je bil sprva obljubljen za konec 2012, ni bilo od nikoder. Tim se je zavedel, da je kot mnogi drugi ugriznil v prevelik kos pogače oziroma precenil zmožnosti. Razvoj se je vlekel in proračun, za katerega druge ekipe naredijo štiri take izdelke, je baje postal premajhen. Za priliv gotovine so pričeli pobirati prednaročila, a tudi to ni bilo dovolj. Avtorji so se odločili, da pripoved razdelijo in poskusijo s prodajo prve epizode pridobiti dodatna sredstva. Broken Age, prvo poglavje, je torej tukaj. Revolucija, vredna enormnega zneska?

"Time to face the cupcakes"
Povest v dveh različnih svetovih spremlja na videz nepovezana otroka. V fantazijski pekarski vasici uporniško dekletce čaka na obred, s katerim skuša prebivalstvo ugoditi starodavni pošasti. Medtem pobič na nenavadni vesoljski ladji zavit v vato crkuje od dolgčasa in išče pot iz rutine. Nad njim nenehno bdi starševska umetna pamet, ki ga obravnava kot petletnega mulca. Pahnjena bosta na pustolovščino in slejkoprej se bosta njuni poti prekrižali.
Oko hitro privleče edinstvena, ročno ilustrirana podoba, ki daje občutek razkošno animirane sli­kanice. Dežela in vesoljska ladja sta pisani in živahni, naj gre za lučkasto nadzorno ploščo ka­pitanske kabine, zaselek v oblakih ali odšte­ka­ni živelj. Zaradi videza, kakršnega bi prej našli v vrtčevski literaturi kot med igrami, in zasanjane muzike pričetek izpade nekoliko ot­roč­je. Toliko bolj, ko iz sladolednega plazu rešuješ prikupna bitjeca ali Gospodu Mostu veliš, naj vendarle iztegne jezik. A pod prikupno obleko se vseeno skrivajo teme odraščanja, drugač­nos­ti in osam­ljenosti. 

Podobi je težko karkoli očitati, saj izgleda kot slikanica v gibanju. Tudi liki so pisani in simpatični. Le kaj ima za bregom volkec?

Vse svetleče ni zlato
Tak je uvodni scenarij. Pa igra? Od te je bolj malo. Svet oziroma kak ducat lokacij je lepih in liki so simpatični, a vseskozi čakaš, da se bo igranje razvilo. Broken Age je sicer nezgrešljivo avantura, saj po definiciji žanra s klikanjem vodiš lik, čvekaš, pobiraš predmete in jih uporab­ljaš. Toda vse to je skopo odmerjeno. Preprek, ob katerih bi se praskal po glavi, ni. 'Uganke' so samoumevne, vsebine pa tako malo, da navadno v prvo skombiniraš šaro v inventarju ali jo uporabiš. Naprednosti ni nobene. Vse je reš­ljivo na en način, fant in punca pa si zaradi lo­če­­nosti ne moreta pomagati. Morda bo sodelovanje omogočeno v drugi polovici. Kot da za igro ne bi stal človek, ki je ustvaril Day of the Tentacle, eno najboljših pustolovščin s tremi liki, katerih poti se nenehno prepletajo. 
Vendar to ni edina zamera. Najhuje je, da se lahkotno pravljično klikanje nedovršeno zaklju­či po dobrih treh urah. To naj bi bila polovica ig­re, medtem ko bo nadaljevanje sledilo od ’later this year’ do ’early 2015’? 
Fantje, se zajebavate?! Naredite večdelno epizodnico in jo ser­virajte v razumnih intervalih, re­­cimo na mesec. Ne pa, da iz lastne pogoltnosti že tako pičel špil razdelite na polovici in ju izdate leto vsak­se­bi.

Broken Age je klasična 2D-avantura. S klikanjem po zaslonu sprehajaš lika, klepečeš ter nabiraš in uporabljaš predmete. A možgan se ne pretegne in vsebine je malo.

(Za)upanja ni več? 
Za govor so med ostalimi najeli hobita Elijaha Wooda in Jacka Blacka, ampak to je le delček visokega sedemmestnega zneska. Grafika je prelestna, a je parmesečno delo vsakega bolj nadarjenega slikarja. Zgodba pa navkljub slični smeri ni Mali princ ne po kakovosti in še manj po dolžini. Od igre je komaj kaj, pri čemer pri promociji lažnivo navajajo “a whole bunch of awesome puzzles.” Le kje?! Menim, da bi si Double Fine lahko prislužil orenk inšpek­torski pregled, če ne kar javni linč. 
Če bi bil Broken Age interaktivna slikanica na tablici za nekaj evrov, bi bilo vse lepo in prav. Vendar ni – za nenavadni polovični izdelek kljub pridobljeni bogatiji na Steamu hočejo visokih 21 evrov. Svetujem, ne, zabičam ti, da tega nategunstva in lenobe ne podpreš, četudi drugod zadeva dobiva nenavadno pozitivne kritike. Mor­da bo izdelek vreden ogleda, ko bo končan in stal manj. Močno pa dvomim, da se bodo z drugim poglavjem tako zelo izkazali in popravili zavožen prvi vtis.

Broken Age
založnik: Double Fine
objavljeno: Joker 247
februar 2014


 
sorodni članki