IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Heroine's Quest
Heroine's Quest

LordFebo

Na enem koncu se igrotvorni ceh obnaša oderuško, precenjuje izdelke, vnaprej novači težke milijone in ti celo zaračunava odklep že kupljene vsebine. Na drugi strani pa skupinice navdušencev brez žicanja na Kickstarterju v prostem času izdelujejo polnopravne igre, ki jih zastonj podarjajo občinst­vu. Veliko takih je v komercialno nehvaležnem žanru pustolovščin. Spomnimo se odličnih fanovskih špilov, bodisi predelav, bodisi lastnoidejnih, storjenih z orodjem Adventure Game Studio! Ena takih ekip je Crystal Shard, ki se razdaja že polno desetletje.

Kdo se spomni prvega Quest for Gloryja, ki se mu je pravzaprav reklo Hero’s Quest? No, tale špil bi bil gladko lahko nadaljevanje. Je celo večji, bogatejši in podrobnejši, pa še sinhroniziran.

V tem času so nanizali kar devet avanturističnih brezplačnic. Doslej je izstopala večrešljiva in nelinearna pravljica A Tale of Two Kingdoms, ki je v mnogočem spominjala na King's Quest. Za Božič pa so opus kronali s poklonom drugi Sierrini legendi. Sistem in ust­roj igre sta namreč nezgrešljivo povzeta po nizu Quest for Glory, zmešanici pustolovščine in frpjke. To pome­ni, da si spočetka izbereš tatico, bojevnico ali ča­rodejko, nakar z junakinjo svobodno vandraš po prostrani pravljični deželi, se pogovarjaš s prebivalci, rešuješ uganke in skrivnosti, se naključno bojuješ in razvijaš lik. Vendar nikar misliti, da gre za preoble­če­nost že videnega. Vsebina je povsem avtorska in tako obilna, da bi jo lahko brez slabe vesti tržili. 
Dogajanje sledi nordijski mitologiji, kakršno so nam predstavili islandski epi. Večinoma igramo v Midgardu, pokukamo pa še v nekatere druge od devetih svetov, v katere so verjeli vikingi. Recimo v Svartalfa­heimr, koder žive temni vilini in kosmati škratje. V pri­poved je vključena večina prepoznavnih bitij in imen iz severnjaškega izročila. Nekatere srečamo, božanstva pa so omenjena skozi pogovore in knjige. Obojevrstnega čitanja je kar precej, a ni zateženo, saj privlačno in jedrnato razkriva bajeslovno ozadje. Za uspešno reševanje igre seveda legende o Odinu, Toru, Lokiju in Baldurju niso pomembne. So pa fina dodana vrednost.

Vmesnik resda ni višek priročnosti, a na srečo miškin kolešček hitro menja med ikonami. Zaradi kakovost­ne vsebine hitro pozabiš na arhaično podobo.

Dasi je daljnosežni kvest skrivnost predolge zime, špil vsaj spočetka nima jasne niti, saj ni beležnice s konkretnimi kvesti. Večkrat sploh ne dobiš navodil in se moraš znajti sam. Preden se zgodba premakne, mine več ur samoiniciativnega raziskovanja mnogozaslonskega gozdnega blodnjaka in odkrivanja ducata zanimivih lokacij, kot so v led ujeta ladja, trolov brlog in pokopališče. Junakinja se tako kot v Sierrinih vzornikih sproti izpopolnjuje in si s tem zlagoma odpira nove možnosti. Redno vzpenjanje na drevesa ji sčasoma omogoči preplezanje zidu mesta, obmetavanje sov s snežnimi kepami viša motorične sposobnosti in drkanje ključavnic bo naposled odklenilo županove duri. Obstaja tudi hitroprstni boj, vendar bodenje in izmikanje z divježi ter nemrtvimi ne nudi častnega izziva in užitkov. Zato sem pristaš znižanja težavnosti in posledično uživanja v drugih elementih.
Posrečeni lastnosti sta tek časa in naravni ritem ljudi. Ponoči čarodej pije v gostilni, štacuna je zaprta, kovač spi doma in grobovi so živahni. Še trol, ki tradicionalno straži most, gre včasih spat. Določeni dogodki se zgodijo opolnoči, nekateri le zjutraj ali opoldan. Rešitve ne temeljijo na norih kombinacijah predmetov, marveč na normalni rabi. Torej ne 'daj od­čepnik v steklo kuno', marveč z lopato izkoplji grob, s kresilom zažgi kosti in pepel pospravi v vazo. Mnogo zagonetk ni obveznih ali pa je večrešljivih, praviloma s silo, spretnostjo in čarovnijo. Zasedi se bo tatica izognila s hitrim odskokom, maga bo pričarala dvojnika, tupa borka pa se bo pustila zvezati, nakar bo samsonovsko pretrgala vezi. Takih primerov je cela vrsta in so resnično vredni pozdrava. Za nameček ima vsaka obrt sebi lastne postranskosti.

Med interesantnimi kraji je veliko enoličnih zaslonov divjine, kjer naletimo na pridaniče. Boj je narejen po zgledu QfG. Preskočiti se ravsov ne da, jih pa olajša znižanje težavnosti, saj ni vredno izgubljati časa.

Junakinjin zadatek je s humorjem in domiselnimi heci obilno naphana igra. Vendar za razliko od mnogih brezplačnih avanturic to ni lahkoten popoldanski prigrizek. Špil je namreč dolg in težaven, da že dolgo nisem igral takega. Puzle so zaguljene in namigov premalo. Poskušanje in iskanje rešitev je dolgotrajno, kajti teleportiranja po lokacijah ni, zato je treba vseskozi tekati z enega konca labirinta na drugega. Dodatno dogajanje razvlečejo menjavanje dneva in noči ter liki, ki bezljajo naokoli. Za nameček redno obiskujemo Valhallo – saj veste, restore, restart, quit. 
Čeprav je našteto poznano vsakomur, ki je njega dni igral Glorijske kveste, znabiti mladeniču to manj dopadljivo. Vsaj takemu, ki terja pomagalnike, vroče toč­ke, skakanja po zemljevidu in neumrljivost. Ampak Heroinski kvest je vendarle zastonj, zato mu, če te tematika količkaj privlači, le daj možnost. Crystalshard. net se kliče čarobni portal, kjer ga dobiš in kjer se nato forumsko udejstvuješ pri trenju orehov.


 

Heroine's Quest
založnik: Crystal Shard
objavljeno: Joker 246
januar 2014


 
 
sorodni članki