IGROVJE
stranka » igrovje » pc » DuckTales: Remastered
DuckTales: Remastered

Kavbojc

Lepi so moji spomini na ploščadno igrico DuckTales za NES in game boy, ki je leta 1989 sledila istoimenski Disneyjevi animirani seriji. Original, v katerem smo kot Stric Skopušnik po svetu iskali pet zakladov, se je vpisal v srca tistikratnega rodu konzolnih igralcev. Rimejk je bil zatorej lepo presenečenje.

Original je udejanjila ekipa, odgovorna za Mega Mana. Tako ne preseneča, da DuckTales na NESu velja za zgleden primer izvedbe licenčnega špila. Kljub preprostosti se še danes igra odlično in nemara se ga splača pognati namesto prefarbane inačice. Vsaj dokler iz slednje ne izženejo hroščev.

Skupina WayForward je z izročilom ravnala skrbno, saj so ohranili izvirno vsebino in jo le oplemenitili z risankastimi, podrobno animiranimi liki ter pisanimi 3D-ozadji. Tudi skrb glede glasbe je odveč, saj so melodije iste, le ’HD’, dočim po končanju lahko celo preklopiš na originalne osembitne viže. Dodali pa so več zgodbe z govorjenim teks­tom, kjer Skopušniku glas posoja isti tip, ki je danes star 92 let.
Akcijsko skakanje ostaja preprosto, saj upo­rabljaš le smeri in gumba za skok ter udarec s sprehajalno palico. Z njo se tudi odrivaš od glav sovražnikov, ki se podrejajo istim vzorcem kot njega dni. Buldogi in majmuni se sprehajajo, čebele vijugajo, snežni zajci rijejo po snegu ... Neprijateljev ni veliko vrst, a je njihov nabor v vsaki deželi različen. S palico nadalje prečkaš osti v tleh, udrihaš po skalah, odpiraš skrinje in tipaš za skrivnostmi.

Podoba navduši s pisanostjo in kvaliteto animacije. Kul detajl so denimo čebelice, ki so nanovo oblikovane po skicah gospoda Disneyja osebno.

Novost je uvajalna stopnja, nato pa se svobodno podaš v pragozd, Himalajo, afriški rudnik, Transilvanijo ali na Mesec. Nivoji so skoraj enaki kot njega dni, razvejani in ne dopuščajo monotonosti, saj med dru­gim sedeš v voziček, visiš s helikopterja in se udeležiš bitke z letali. Racman na poti nabira dragulje za odklep dobrot v galeriji, na kraju pa ga vselej čaka zaklad, ki ga čuva domiseln glavar. Med drugimi srečaš Ma­go Coprnon, ki steguje kljun po Skopuš­ni­ko­vem legendarnem ’prvem’ nov­či­ču. Da jo premagaš, se boš moral ogibati ognjenim steb­­rom ter izstrelkom, pernato veščo poiskati med ogledali in jo oskubiti.

V trezorju najbogatejši racak čuva premoženje. Tu izbiraš, kam se boš odpravil. Po novem lahko tudi zaplavaš hrbtno po gomili zlata. Gaa!

Škoda, da prenovljeno igro kazijo elementarne napake. Crknil boš nemalokrat, a ne boš zmeraj kriv sam. Zaradi številnih hroščev so skoki nenatančni, pojav­ljajo se nevidni sovražniki in dogajanje se upočasnjuje celo po zaplati! Zoprno je tudi oteženo preskakovanje štorijalnih sekvenc, ki jih zaradi mnogokratnih ponavljanj nivojev gledaš neprestano. Ko sedmič poslu­šaš, kako so se Pak, Žak in Mak znova us­pe­li izgubiti, si perjatežev že malo naveličan. Težav­­nost je namreč že v lahkotnem načinu visoka, v viš­jem pa neusmiljena. Nekoč so na tak način podalj­še­vali igralni čas, a danes bi raje videl kak dodaten nivo.
14 evrov na Steamu in konzolnih štacunah se mi zdi nekam pretiranih. Res pa je, da lahko nadaljnje zaplate kratko izkušnjo vsaj popravijo. To bi se spodobilo, kajti po srcu je ta igra boljša od Mikijeve, ki pa je bolj normalno igralna. V tem primeru bi trdna osnova zasijala, ob zvokih Mesečeve pesmi pa bi se milo storilo marsikateremu nostalgiku. 

Šefeti so kul. Jetiju moraš švigati med nogami, se izmikati snegu in izstreliti skalo na ledenke, ki ga onesposobijo za dovolj časa, da ga usekaš.

Stric Skopušnik danes ni med najbolj znanimi Disneyjevimi liki. A pustolovska animiranka iz osemdesetih je dogajala, špilavska izpeljanka na NESu prav tako.

DuckTales: Remastered
založnik: WayForward Technologies
objavljeno: Joker 243
oktober 2013

64