IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Raven: Legacy of a Master Thief
Raven: Legacy of a Master Thief

LordFebo je bil marsikaj, a še nikoli švicarski miličnik zrelih let.

Pogrešam detektivke po zgledu zgodb Agathe Christie. Take, ki se pletejo okoli iste skupine ljudi, med katerimi nekdo počne nečednosti. Dobro pomnim legendarni Sierrin Colonel's Bequest z osamljeno hišo, kupom čudaške žlahte in morilcem. Pa Murder on the Orient Express, priredbo Agathine najbolj poznane zgodbe.
Raven je točno take baže špilček. Spo­četka precej spominja na omen­je­no literarno uspešnico, saj se zgodba otvori na znamenitem vlaku med potjo v Benetke. Glavni lik je Anton Zellner, prijazni stražnik švicarske policije, ki pomaga francoskemu in­špektorju in angleškemu policaju varo­vati neprecenljiv dragulj, namenjen v Kairo. Za njim namreč steguje prste skrivnostni in razvpiti zmikavt Krokar, ki je vedno korak pred varuhi.

Če bi šel v skrajnost, bi rekel, da je Raven: Legacy of Master Thief imeniten interaktiven detektivski roman. A je še vedno zaresna igra, le malce lahkotna, predvsem pa je v ospredju zgodba in to dobra.

V vagonih je zbrana navidez nak­ljuč­na druščina in prvi del igre sproš­če­no kramljamo ter spoznavamo like in njihove težavice. Po vrsti nenavadnih pripetljajev se prizorišče s taisto druž­bo prestavi na ladjo, ki naposled prispe v Egipt. V naslednji epizodi potem domiselno ponovimo potovanje skozi oči druge osebe, s čimer osvetlimo vrsto prej nepojasnjenih koščkov. Nikakor pa skrivnost še ni rešena, kajti zaključna epizode pride konec meseca.
Sliši se privlačno, vendar Raven na žalost ne izkoristi potenciala, saj je izvedba prelahkotna in polovična. Glede na to, da se vrti okoli ljudi, je dogajanje premalo življenjsko. Tako voz kot brod imata le par lokacij, potnikov je komaj dobrega pol ducata in so bolj kot ne statisti, namesto da bi se premikali naokoli ter se menili med sabo. Njihovi značaji so nerazdelani in vedenje kljub umoru neprizadeto. Tudi pogovori, ki jih je kar precej, niso tako detektivski in pronicljivi, kot bi glede na žanr priča­ko­val. Prav­zaprav špil v vohljaškem oziru od igralca ne zahteva nikakršnega razmišljanja. Zadnji Sherlocki so to posrečeno rešili z diagrami dognanj, ki si jih bil primoran na kraju vsakega poglavja na podlagi dokazov in pričevanj pravilno določiti in povezati.

3D-pogon ni moteč nalik prejšnjemesečnemu Jacku Keanu 2, bi si pa želel boljšega vmesnika in več objektov za pogled/rabo. Vro­­čih točk je namreč za pustolovca premalo, zato je špil še lažji.

Premalo je prav tako neobveznega šnofanja. Tistih par primerov robnih odkritij je le za vzorec in nimajo nikakršne teže, drugače pa je vsa igra premočrten niz kratkih skriptanih situacij. Klasični pustolovski elementi v smislu kombiniranja in uporabe predmetov so sicer polnopravno prisotni, a jih kazi nekam okoren in neprecizen vmesnik. Kazalec ni kaj prida natančen in vodenje lika je pogosto nerodno. Oči­tam tudi premalo vročih točk in sk­romne opise.
V igralnem smislu je Raven kritiško gledano povprečen predstavnik zvr­sti, ki bi utegnil biti z nekaj več truda mnogo boljši. A vseeno se ti špil prikupi. Ima pisane prostore, dober govor in prijetno, dasi ponavljajočo se melodijo, kar ustvari sim­patično vz­duš­je. Priložnostni igralec bo čislal gladko napredovanje, saj so rešitve precej očitne in prostorov malo. Pred­vsem pa ima nekaj, kar v igrah obče pogrešamo in odločilno prispeva k igralnosti: dobro, skrivnostno štorijo, polno sumljivcev. Menim, no, upam, da zadnja tretjina ne bo razočarala.

Veliko je pogovarjanja, vendar na žalost ni vejenja oziroma izbiranja med možnostmi. Nasploh je celoten potek docela premo­črten. Igra sicer akcije točkuje, vendar je to nesmiselno.

Raven: Legacy of a Master Thief
založnik: KingArt / Nordic Games
objavljeno: Joker 242
september 2013

70