IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Papers, Please
Papers, Please

Quattro

Referenti za okencem so uboga bitja. Njihovo delo je enolično, stranke so zoprne in vrsti ni videti kraja. A s podpisom in štampiljko vladajo kotičku sveta, malemu peklu, kjer so jim duše na drugi strani stekla prepuščene na milost in nemilost. Birokratki, ki prežijo na najmanjšo napako. Taki, ki te po večurnem čakanju naženejo ali, še huje, ko prideš po več urah do šalterja, spustijo rešetko in izginejo na malico. Bi radi za nekaj virtualnih trenutkov izkusili, kakšno moč imajo? Poženite Papers, Please!

Spočetka brez birokratskega priročnika, kjer imate zapisana vsa pravila, ne bo šlo. Po nekaj urah aktivnega igranja ga boste že znali na pamet. Naslednji!

Na pogled neugledno pikslasta, v barve realsocializma odeta igra te postavi v vlogo obmejnega kontrolorja izmišljene vzhodnoevropske države Arstotzke na višku hladne vojne v osemdesetih. Službo si dobil na loteriji, kar pove ogromno o razmerah v državi. Kot edini hranilec družine lahko le upaš, da se bo s tem življenje zasukalo na bolje. Sprva so zadeve enostav­ne. Sediš za okencem in v matico spuščaš samo dr­žav­­lja­ne, ki imajo veljavne dokumente. Prišlek ti na pult vrže potni list, ti pa pogledaš fotografijo, datum poteka in v priročniku preveriš, ali ga je izdala prava upravna enota. Če vse štima, uporabiš zeleno štampiljko. V nasprotnem prime­ru usekaš z rdečo in reveža zavrneš. Naslednji, prosim! Vsak nov dan prinese spremembo. Dovoli se vstop tujcem, izdajati prič­nejo delovne vize ... Skratka, kup papirologije raste. S tem pa tudi število mejnih incidentov, od terorističnih napadov do subverzivnih elementov in poskusov podkupovanja.
Zato vrli uradnik dobiva nova navodila in nadgradnje opreme za šalterjem, ki sega do slačenja sumljivih osebkov do njih pridržanja v zaporu. Bog varuj, če bi se zmotil! Ministrstvo te ima ves čas na očeh in te koj ukori za vsako malenkost, tudi banalno, recimo da je potni list potekel prejšnji dan. Če nevestno početje nadaljuješ, se na plači poznajo penali. Ker dohodek komajda zadošča za pokrivanje življenjskih stroškov družine, si hitro v dilemi: hrana, ogrevanje ali zdravnik za bolnega mulca? Podkupnine postanejo privlačne ...
Poleg zgodbe, ki nudi več koncev, obstaja še neskonč­ni način s tremi opcijami: koliko strank obdelaš v desetih minutah, kako dolgo zdržiš brez napake in kdaj ti bo zmanjkalo denarja. So dobrodošel dodatek, a bolj obstranskega pomena. Raje boš še enkrat šel skozi štorijo in se poskusil odločati drugače.

Slačenje na meji spada že med ljudske legende, a ga špil lepo ponazarja. Danes agenti TSA na ameriških letališčih počno isto s skenerji. Živela svoboda!

Čeprav gre za fiktivno socialistično prizorišče, igra neprijetno namiguje, da dandanes v demokraciji in svobodi ni dosti drugače. Kar, zanimivo, itak ponav­ljamo vsi tisti, ki smo življenje za kobajagi železno zaveso komunizma dejansko izkusili. Zaprmej so sedanji pregledi na letališču, četudi letiš znotraj Unije, bolj invazivni, kot je bila obmejna kontrola na Šentilju, kadar smo iz Avstrije švercali milko in barvice jolly. Avtor, ki je izdal že več tovrstnih 'politično osveščujočih' iger, se je potrudil skozi scenarij vplesti konkretne primere ljudskih tegob. Nekatere od teh te dregnejo v živo. Pričneš se spraševati, ali si res brezoseben birokrat, ki gleda le na črko zakona, in ugibaš, kakšne bodo posledice, če pravila prikrojiš.
Papers, Please je test človečnosti in tega, koliko te lahko brezosebno štempljanje dejansko premeni v robota. Je igra na psihološki ravni, tista, ki se dogaja v tvoji glavi, ne na zaslonu. Zato je zanj definitivno vredno odšteti 7 evrov na Steamu ali GOGu. Naj vas midijevsko svirkanje in spectrumovska grafika ne odvrneta. 

Papers, Please
založnik: Lucas Pope
objavljeno: Joker 242
september 2013