IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Kentucky Route Zero Act I & II
Kentucky Route Zero Act I & II

Kavbojc

Čeprav Kentucky Route Zero na prvi pogled spada med klasične avanture, ga od teh loči marsikaj. S klikanjem resda naročaš liku, naj se tretjeosebno sprehaja po zaslonu, stika okoli in nadleguje prebivalstvo. A z odsotnostjo ugank, mozganja ter inventarja in s poudarkom na počasnem odkrivanju čudaške zgodbe je tole hecen tič. Prej spomni na Cono somraka kot na Opičji otok.

Pogovarjanje tvori levji delež izkušnje. Čudaški liki mnogokrat zafilozofirajo in so radi kriptični. Nakar skrivnostno izginejo, ti pa se praskaš po glavi.

Nekje v rovtah Kentuckyja se znajde kurir Conway. V tovornjačku mu dela družbo zvesti spremljevalec, koščen pes s slamnikom, in v prtljažniku ima paket, namenjen na ulico Dogwood. Preprosta naloga, le da se tipček kljub desetletjem izkušenj izgubi in pristane na opuščeni bencinski črpalki. Brž mu postane jasno, da se obeta nekaj nenavadnega, saj pot do (fantomskega?) cilja vodi po cesti Route Zero. Prividi, duhovi, bizarni liki in televizijski zasloni, skozi katere gledaš v prihodnost, so tu nekaj običajnega.
Tako se kvest pretvori v sosledje odbitih dogodkov. V prvem dejanju, Act I, se junačku pridruži dekle in skupaj raziščeta rudnik, ki se je davno sesedel, pri čemer je pogoltnil večino knapov. V drugem aktu sledi ukvarjanje z birokracijo norega Urada za zasežene prostore in obisk muzeja prebivališč. Sliši se zblojeno, a temačno vzdušje in tobogan čudaštva te dejansko vsrkata in prične te zanimati skrivnost dežele. Sumim, da bo po koncu poslednjega, petega dejanja, ostalo mnogo nejasnega.

Svojevrsten stripovski stil, ki spomni na Another World, mnogo pridoda k vzdušju. Enako velja za zasanjano glasbo, ki kliče po igranju v nočnih urah.

Zaradi odsotnosti miselnih orehov in le najosnovnejše rabe predmetov je največ časa posvečenega raziskovanju in pogovarjanju. Dialogi večkrat ponudijo izbiro, ki pa dolgoročno nima dosti vpliva in le subtilno spremeni tok pogovora. Ti so v tekstovni obliki, kar pa ne skazi vzdušja, ki je posledica splošne odšte­ka­nosti ter samosvojega stripovskega grafičnega stila z obilico počasnih premikov kamere, zumiranja in postopnega odstiranja obrisov. Ko recimo hodiš po poti, v ozadju zagledaš silhueto hiše. Med hojo se kamera počasi bliža in na bajti razločiš okna, pred njo je parkiran avtomobil. Ko odpreš vrata, v prerezu uzreš notranjost. Ne škodi, da je animacija svilnata, okolja pa premišljeno oblikovana in večplastna. Muzika je ve­či­no­ma temačno minimalistična, nakar preseneti bluegrass ansambel, ki ponekod (ne)umestno brenka in popeva v ospredju zaslona, sredi gozda ali ob cesti. Tako s klikanjem potuješ po zemljevidu, kjer glede na napotke iščeš nova področja. Če se ti ne da, lahko zadremaš – sodelavka jih bo našla sama. Tudi zatakne se ti ne, saj so uporabne točke jasno označene.
Kentucky Route Zero je igralno lahkotna, svojevrstna garažna avantura, ki meji na interaktivni roman. Ču­daštvo in vzdušje poskrbita, da te prvi epizodi zahak­ljata, a vsega še ne boš izvedel. Preostali trije deli naj bi dospeli v roku slabega leta, za 18 evrov pa na Steamu dobiš paket vseh aktov. Posamič žal niso naprodaj. 

Zanimivosti so jasno označene z oblački, tako da je raziskovanje neboleče. Igralna plat je lahkotna, močan poudarek je na temačni atmosferi in zgodbi.

Kentucky Route Zero Act I & II
založnik: Cardboard Computer
objavljeno: Joker 242
september 2013