IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Civilization V: Brave New World
Civilization V: Brave New World

Quattro v svetovnem kongresu udriha s čevljem po mizi in prepove velikanske robote smrti.

Stalna praksa je, da Firaxis izda vsaj dve večji razširitvi za vsako Civilizacijo. Prva za petko, Gods and Kings, je lani v to potezno širitveno strategijo, vrnila organizirano religijo, ki so jo pogrešali predvsem zagreti igralci štirice. S tem so prišle v igro nenasilne metode. Nadaljevanje Krasni novi svet to usmeritev le še utrdi. Kot v istoimenskem Huxleyjevem romanu se pričakuje, da bomo skozi zgodovino zgradili utopijo s trgovanjem, diplomacijo in kulturnimi znamenitostmi, ne le potlačili vseh narodov pod okovanim škornjem.

Tekma v kolonizaciji Afrike je zavoljo pravila, da se evropske civilizacije ne smejo napadati med sabo, nadvse zanimiva. Povzroči pa nemalo škrtanja z zobmi, ko se ti rivalski belec roga v brk, medtem ko ropa polise tvojih zaveznikov.

Ko pridejo Poljaki
Brave New World prinese devet novih igralnih nacij, recimo Brazilce, Bene­čane, Portugalce in Poljake, vrnili so se tudi Zuluji. Takisto je razširjen nabor enot, pri čemer je najvažnejša vnovič­na uvedba karavan z dodatkom tovornih ladij. Ustvarjanje trgovskih poti je namreč ključnega pomena za širitev imperija. Meščani so postali razvajene mrhe in ves čas zahtevajo to ali ono luksuzno dobrino, ki je ni v bližini. Temu primerno je moč trgovati tako med lastnimi mesti kot z drugimi narodi.
Ker tržno gospodarstvo kmalu postane hrbtenica pridobivanja denarja, je na kupovanje in prodajo dobrin po novem moč vplivati diplomatsko. Zaveznike po novem prepričamo, da proti neljubemu voditelju uvedejo embargo, kar ga hitro spravi na kolena. Manj zabav­no je, ko se na drugem koncu te palice znajdemo mi. Tedaj se je moč zanesti le še na kanone.
Skratka, ko odpove vse drugo, tudi zlato, je rešitev nasilje - ali Cerkev. Ta je zdaj kulturno in poslovno še bolj navezana na državo, posebej če se odločite za malo bolj fundamentalističen pristop. Misijonarji niso le prinašalci bla­že­nosti v onostrantvu, marveč opazno prispevajo h kulturnemu vplivu.

Drugi dodatni scenarij ima za podlago ameriško državljansko vojno. Pogoj za zmago je le osvojitev nasprotnikovega glavnega mesta. Strateš­kih odločitev posledično ni, zato pa obilo taktike. In sever ima prednost.

Kulturo ljudstvu, denar pa meni
Pri Firaxisu so mnenja, da kultura prej ni zadosti vplivala na sosednje narode, saj so jo v dodatku okrepili. Poleg tega, da k njej prispevajo celo plantaže in čiščenje barbarskih hord, so sem zdaj vključene politične ideologije - svoboda, avtokracija in red. Odklenejo se še­le, ko vstopimo v moderno dobo, a bist­veno spremenijo ustroj države.
Doseganje kulturne zmage je sedaj precej bolj enostavno, ker so uvedli turizem. Doslej smo tisti, ki smo hoteli postati kulturna prestolnica sveta, zadnjih sto potez moderne dobe tenko piskali. Vse resurse smo zmetali v čudesa, knjižnice in podobne hrame, da smo lahko zgradili Utopijo, medtem ko so okoli nas lomastili sovražni roboti. V Brave New World pa prepotrebne novce dajejo turisti. Če jih pritegnemo dovolj, bo vsa nasprotna civilizacija padla pod naš umetniški vpliv. To dosegamo s čudesi - med novitetami najdemo recimo Broadway in znameniti teater Globe. Prav tako vžgejo velika dela, ki jih ustvarjajo nove posebne enote - pisatelji, glasbeniki in slikarji. Oboje razstavljamo v muzejih in vpliv pospe­šu­jemo s hoteli in letališči.
Točke, pridobljene s turizmom, se po­ča­si nabirajo skozi vso igro, vsaka nacija pa ima prag, ko nas prične obo­že­vati. Za zmago se nam morajo klanjati vsi, kar pa je dosti bolj enostavno, kot se sliši. Problem namreč predstavljajo le drugi artfagi (lep primer so Francozi), kar mimogrede odpravi dobro naciljana jedrska raketa. Adijo, Louvre! Iz skupnosti se že širijo jezni glasovi, da je kultura cenen način prevlade, zlasti ker diplomacija, ki velja za najbolj prestižno zmagovalno taktiko, še vedno šepa. Da je konkretno razširjena, je pohvalno, a na težavo ne vpliva.

Na koncu so še vedno roboti, pogajanja z vladarji pa so ponavadi v našo škodo. Jih pa po novem povozimo z umetnostjo in čudesi, ki nam prinašajo turizem.

Svetovni kongres
Doslej je bila diplomatska zmaga mogoča le, ko je ena od civilizacij zgradila Združene narode, kar je bilo tik pred koncem igre. Te pomanjkljivosti so se Fi­raxis zavedali in vzpostavili alternativ­­­no telo World Congress. Dostopno postane v trenutku, ko odkrijemo vse ig­ralce na karti (vključno z mestnimi dr­ža­vami), v njem pa sprejemajo od­lo­čit­ve, ki vplivajo na ves svet, kot recimo prej omenjeni trgovski embargo. Zaradi tega vohuni pridobijo na pomembnosti, takenako pa je treba ves čas paziti, da si s čimveč državami v prijateljskih odnosih. Njihovi glasovi so zlata vredni.
Tolikanj bolj zato izstopajo pogovori z voditelji, ki niso napredovali prav nič. Če kaj, so še bolj pogoltni na naše resurse in zahtev ne znižajo niti, ko so stisnjeni v kot. Posebej me je zmotilo, da občasno po kolenih pridejo moledovat za kako dobrino, sam pa nimam možnosti zahtevati česarkoli v zameno. Bo res treba še enega dodatka, da bodo diplomatska pogajanja resnično pogajanja, ne enostransko izkoriščanje?

Tole so agenti iz XCOMa, kar je poklon legendarni Microprosovi igri, katere naslednika je lani izdelal ravno Firaxis.

Vendarle premalo
Spremembe igralnega koncepta so zanimive in precej popestrijo zadnjo petino, ki je doslej zvečine temeljila na pat poziciji med supersilami ali tekmi, kdo bo prej dokončal vesoljsko ladjo. Tudi priložena scenarija sta v redu. Ame­riška državljanska vojna je sicer zlajnana, je pa zato osvajanje afriškega kontinenta v sto potezah nadvse zabavno. A vendarle Brave New World ne prinese tako korenitih sprememb, kot so jih Bogovi in kralji. Zato se mi 30 evrov, kolikor stane dodatek na Steamu, zdi veliko. Razen če si Poljak in moraš nujno igrati s Kazimirjem. Morda v naslednjem dodatku dobimo kot mestno dr­ža­vico Slovenijo :).

Civilization V: Brave New World
založnik: Firaxis / Take2
objavljeno: Joker 241
avgust 2013

79
večji poudarek na znanosti in kulturi
igra je v končnici zanimivejša
nadgradnja diplomacije ...
... ki pa je še vedno bedna
pohlepna pamet
previsoka cena