IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Chivalry
Chivalry

Sneti med tekom v bitko razmišlja, ali je Don Kihot ali Rihard Levjesrčni. Izkaže se, da je Baldrick. Epix gank!

Ne razumi me narobe, ampak strelno orožje je za pusije. Vsak lojz zna vzeti v roke pištolo, pomeriti ter sprožiti, in ravno ta neznosna lahkost je spremenila potek svetovne zgodovine. Ne­kje do 15. stoletja so bili vladarji odvisni od svojih vitezov. Imeli so jih za ultimativno zaščito, a vanje so morali vložiti nemalo soldov, jih uriti in pedenati. Zato so imeli vitezi zemljo, bogastvo in vpliv. Ko pa je prišel na bojno polje smodnik, se je ravnotežje spremenilo. Naenkrat je bilo enostav­no dobiti močno vojsko: nabavil si flinte in jih potisnil v roke prostakom, ki so bili po kratkem usposabljanju nared za luknjanje oklepov. Kralji so zato brž pridobili na moči in se prelevili v samodržce.

Gneča ni priporočljiva, ker ne veš, od kod bo priletelo, dvoboji eden na enega so pa tudi rahlo utrudljivi. Najlepše je, če se udarijo manjše gruče.

Chivalry: Medieval Warfare se bavi z romantičnim obdobjem, ko so vitezi še nekaj veljali. V približno 13. stoletju se v izmiš­lje­ni deželi znajdeš v vojni med dobrimi mod­reži in slabimi rdečkarji, ki obračunavajo v več­igralskih bitkah. Od samotarstva je vdelan le interaktiven trening, ki ti razkaže prijeme, in ustvariš lahko partijo z nebrihtnimi boti. Pozornost je sceloma usmerjena na linijo, kjer učinkoviti iskalnik pokaže veliko gnečo na strežnikih. Ti so lahko domači, saj je lahko gostitelj vsakdo, ali namenski, če jih nekje zakupiš, kajti igra jih direktno ne podpira. Ipak gre za cenejši indiejanski naslov, ki na Steamu stane 18 evrov.

V vlogi strelca je pametno izbirati tarče iz zavetja. Pri tem upoštevaj, da puščice z razdaljo padajo. Če te opazijo, lahko v roke vzameš rezilo.

Od Arturja do Ivanhoeja

Predvsem je izviren. Odvija se v nefantazijski srednjeveški dimenziji, kjer iz prve perspektive mahaš s hladnimi orožji, od mečev prek sekir do buzdovanov, kar spomni na Mount & Bla­­de. Za to lahko uporabiš enega od treh pok­licev: vojaka, stražarja in viteza, ki se razlikujejo po krepelcih, zaščiti ter hit­rosti. Nažigaška je le četrta služba, strelec, a tudi on potrebuje čas, da napne lok ali samostrel.
Pravilo veli, da bolj kot si zaščiten, manj pregleda in moči imaš, in silnejše kot je orožje, težje je. Buzdovan je na videz manj ne­varen od dvoročnega meča, saj te slednji z enim zadetkom prekolje na pol ali ti odrobi glavo. Toda medtem ko nasprotnik z me­čem udari enkrat, ti kroglo na palici zavihtiš dvakrat. Če nimaš ščita, si bolj ranljiv, vendar lahko držiš železo z obema rokama in si tako bolj grozeč.
Vse to šteje, saj je premikanje celo z najmanj obremenjeno klaso počasno. Isto velja za udrihanje, kjer vsak zamah terja čas in prostor. Besnega opletanja ni. Z dvoroč­no sekiro v naročju si opasen, toda če bi rad sovražnika zadel, mu moraš priti blizu. Kar ni ajnfoh, če ima v roki dolgo sabljo ali celo kopje, ki mu daje velik domet.

Strelice najbolj vžgejo (he he) v napredni zažigalni varianti. Če trenut­ni cilj veleva zavzetje utrdbe, pa lahko uporabiš okoliške katapulte.

Kura brez glave
Uspeh je zato manj odvisen od akcijskih trikov kot od pametnega izbiranja bojev, taktične spretnosti in izkoriščanja prednosti poklicev. Ni ne najboljše službe, ne najboljše opreme, kajti nemalo je odvisno od situacije. Chivalry ni igra tipa eden na enega, temveč se na prizoriščih drenja tja do 64 ljudi. Nekateri jih skupijo od puščic in letečih rezil, večinoma pa se boji odvijejo na blizu in tu je obilo priložnosti, da gre kaj narobe. Bodisi se ti zamah odbije od skale, bodisi te nasadijo od zadaj, bodisi te v gužvi potolčejo lastni kameradi.
Sodelovanje je bistveno, saj more že približno uigrana in raznolika skupina zmasakrirati nedisciplinirano ruljo. Bolj kot v spo­dobnih načinih free for all, moštveni deathmatch in king of the hill pride to do izraza pri izpolnjevanju ciljev. Cilje imajo štiri od šestih kart, gre pa za srednjeveško navdihnjene zadolžitve, kjer mora ena ekipa potiskati katapult do gradu, sežgati kmetijo ali pobiti člane vladarske družine, druga pa se to trudi preprečiti. Ko napadalci izpolnijo en delni kvest, igra skoči na naslednjega, dokler jim ne uspe ali ne poide čas. Karte so tudi v tem modusu razdeljene na manjše dele, je pa na večini tako, da je nujno imeti vsaj dva ducata sodelujočih, sicer je akcije zaradi prevelikih razdalj premalo.

Natančnega simuliranja poškodb ni, a glede na to, kam zadeneš, lahko odrobiš glavo ali odsekaš ud. Je pa treba z malimi ščiti precizno blokirati.

Car krvi
Posebne globine v Chivalry ni. Na razpolago je odbijanje napadov z desnim gumbom, kar zahteva dober tajming, vendar ni kompleksnih bojevalnih potez, direktnega nadzora rezila z miško kot v Die by the Sword in naprednosti v slogu ježe konj ter skrivanja po kotičkih. Takisto manjka zapleten razvoj lika - z udejstvovanjem odkleneš tis­tih par kosov opreme in to je to. Včasih te razjarijo neuravnoteženosti, slabo zaznavanje udarcev in zamik, pri izpolnjevanju ciljev pa se znajo partije zavleči v pol ure, kar se križa s stremenjem k preprosti zabavi.

A slednjo igra dostavi, saj je neposredna in hitro dojemljiva, pri čemer ni neumna. Fajn je za sprostitveno mlatenje po siromakih po napornem dnevu, da udje letijo vsepovprek in umirajoči ostudno grgrajo. Časa za puš­ke bo še dovolj.

V okrogli areni so na tribunah gledalci, v sredini luknja in naokoli klade z ostmi. Z enim od kosov pomožne opreme lahko nasprotnike tudi kuriš.

Chivalry
založnik: Torn Banner
objavljeno: Joker 232
november 2012

74
redko viden pristop
sta­ro­modna zabavnost
do­kaj razgibana
brez po­seb­ne globine
bitke s cilji trajajo pre­dolgo
nedodelanosti