IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Endless Space
Endless Space

Amebasta vijolična kreatura Aggressor si iz svojega akvarija pokori ves univerzum.

Ko ustvarjaš vesoljske imperije, si nav­dušen nad flotami ribam podobnih medzvezdnih križark, ovešenih z velikanskimi topovi. A ko s takih iger postrgaš domišljijsko oblogo, se zaveš, da se recept ni spremenil že od Civilizacije dalje. Največ časa preždiš pred vmesniki za optimizacijo gospodarjenja, raziskovanja in sestave plovil. Pedantno za vsak planet pre­verjaš, da se prebivalstvo množi in gara. Laboratoriji izvržejo dizajne za novi žepni izvajalnik sodnega dne, ki ga vgradiš v udarno pest svojih flot in greš na potep po galaksiji. In tako dalje, dokler se zunaj ne naredi dan in pogruntaš, da bi bilo fajn iti spat.
Endless Space se tem pravilom udinja skorajda do pike in ne prinaša konkretnih novosti. Vendar je klasičen s takim stilom, da manka originalnosti niti ne zameriš, saj čas požira kot črna luknja.

Večina planetov ni naseljiva, dokler ne raziščeš pravih tehnologij. Takisto se šele kasneje lahko odkrižaš anomalij, kot je meteorski dež.

Prelestne nebule

Najprej očarata preprost, a močan strateški vmesnik in splošna podoba galaksije, ki jo pred začetkom vsake partije ustvariš nanovo. Zgodbovnega modusa tako ni. Na dvodimenzionalni potezni karti se razprostirajo s črvinami povezani zvezdni sistemi. Ob kliku nanje se odstre pogled na imenitno galerijo planetov z morebitnimi lunami, na katerih gradiš izboljšave za proizvodnjo, raziskovalno dejavnost ali priliv denarcev.
Raziskovanje, diplomacija in sestavljanje plovil prebivajo v ločenih razdelkih. Tehnološko drevo se veji v štiri smeri, zato moraš pretuhtati, ali se bolj usmeriti v trgovanje ali vojskovanje, saj je oboje hkrati težko izvedljivo. Privlačnost vmesnika se skriva v elegantno razpostavljenih podatkih in povezavah, ki te hitro pošljejo na želeno mesto. Tudi ko gre igra proti koncu in seznam osončij se­ga čez več zaslonov, je organizacija enostav­na in nezamudna.

Podoba spopadov je kar luštna, malo pa razočara, da ladje nimajo topovskih stolpičev. Zato se žarki in torpedi pač izrodijo nekje iz trupa.

Samosvoj element so junaki, ki jih lahko najameš, da okrepijo tako vojaške eskadre kot gospodarstvo sončnega sistema. Z izkuš­nja­­mi v upravljanju in boju lahko napredujejo za dvajset stopenj in ob tem zberejo kup posebnih prijemov. Vpliv izurjenega heroja je neprecenljiv, saj zmore na višjih stopnjah moč flot skorajda podvojiti.
Ladje segajo od patruljnih plovil in ru­šil­cev prek križark do dreadno­ughtov. Vanje daješ žarkovna in projektilna pljuvala ter rakete, obrambne sloje proti posameznim vr­stam orožij in module, kot sta pogonski in inže­nirs­ki. Pri tem gre le za preprosto premetavanje elementov sem in tja. Topovom denimo ni moč odrejati mesta pritrdit­ve, a to je lo­gično, ker je enostaven tudi bojni sistem. Ob srečanju sovražnih flot pogled preide v trirazsežnega, vendar ne gre za globok realnočasovni boj z odrejanjem formacij.

Izbrani ukazi med bojem so tu vidni levo pod herojem. Z raziskovanjem in razvijanjem vodij se spisek mogočih ukazov močno razširi.

Žaganje žarkov

Spopadi so razdeljeni v tri faze: oddaljeno, kjer imajo prednost rakete; srednjo, kjer so okrepljeni žarki; ter bližnjo, kjer vladajo salve iz railgunov. Za vsako fazo lahko izbereš en ukaz v obliki karte, na primer boljše žarkovne ščite ali elektronske motnje sovraž­ni­ka. Pri tem nekateri blokirajo druge. Po izbiri kart le še čakaš, da se dogajanje odvrti, zato se bo boj marsikomu zdel preveč poenostavljen. Toda po drugi strani je elegantno hiter in samosvoj.
Igri bolj kot manko naprednih povelij zavda povprečna umetna pamet. Spričo preprostih bitk je glavni trik za zmago pravilna razporeditev orožij in obrambe med gradnjo plovil, čemur se računalnik preslabo in prepočasi prilagaja. Tudi na strateški karti nadte dostikrat pošilja slabokrvne flote, s katerimi nimaš problemov in stisneš kar samodejno raču­na­nje bitk. Je pa silicij mo­čan pri širitvi in optimizaciji ekonomije, zato lahko hitro izgubiš, če mu na začetku pus­tiš preveč prostora!

V levem spodnjem razdelku so raziskani moduli, desno so tisti, vgraje­ni v ladjo. Nato jih samo nalagaš, dokler ne dosežeš mejne tonaže.

Ni vse v mlatenju
Največji čar Endless Spaca je v prvi polovici partij, ko te računalnik ponavadi organizacijsko Nadigra in se ga mrzlično trudiš ujeti ter pokoriti. Druga opcija je sledenje drugačnim ciljem od osvajalskih, saj je moč zmagati na sedem načinov, med drugim z raziskovanjem in diplomacijo! Tu se pokaže naslednja odlika, namreč gora solidno urav­no­teženih, raznolikih pristopov. Ti so v mnogočem vezani na devet igralnih ras, kjer najdeš tako osvajalce kot raziskovalce in diplomate. Širiti mrežo zavezništev in trgovskih poti je enako uživaško in za ka­nec zahtevnejše kot razpošiljanje flot, pogrešam le več saboterskih opcij. Ko daš igro nekajkrat skozi in se naveličaš kopičenja bojnih ladij, se zato pravo dogajanje šele začne! Ali pa greš na linijo in se pomeriš z do sedmimi tekmeci. Ni slabo za prvi projekt neodvisniškega studia Amplitude, ki ga na Steamu dobiš za 21 evrov. Sploh ni slabo!

Endless Space
založnik: Amplitude
objavljeno: Joker 230
september 2012

80
veliko uravnoteženih pri­sto­pov
eleganten vmesnik
simpatična podoba
nizka cena
ne­po­pol­na pamet
po­enos­tav­ljen boj