IGROVJE
stranka » igrovje » pc » The Elder Scrolls V: Skyrim Dawnguard
The Elder Scrolls V: Skyrim Dawnguard

Vampirski LordFebo hodi narazen, kot da bi imel kol v riti, in na stežaj odpira usta. Ne samo zaradi grizljanja vratov mladih dev.

Skyrima so sami presežniki, saj toliko ozemlja, temnic, mest, sogovornikov, nalog, opreme in početij ni imelo še nobeno zahodno igranje domišljijskih vlog. Vsa ta količina je bila dobro povezana, podkrepljena s pripovedjo, postavljena v veren svet in odeta v privlačno podobo. Zato ni čudno, da je bil špil tudi prodajno prelomen. Nanj je sicer letelo nekaj zamer, zlasti na slabi inventarni vmesnik in globino, ki ni bila v sorazmerju s širino. A ne oziraje na to je šlo za edinstveno remek delo. Še po devetih mesecih je prostrani severni del Tamriela jako obiskan, saj razis­ko­vanju, kvestanju in lovu na zmaje zlepa ni kraja. Mnogi, ki so Alduina porazili že pred pol leta, se vedno znova vračajo, kajti nedokončanih opravil ne manjka.

Dodatek ni samostojen svet, v katerega vstopimo in ne moremo nazaj vse do konca, marveč lahko njegove naloge opravljamo prepleteno z drugimi. Izlet naredimo le v tale svet duš, kamor nas vodi iskanje starodavnih zvitkov (elder scrolls).

Zorevaht
Da bi destinacija ostala obljudena, je Bethesda izdala prvi plačljivi DLC, Dawnguard podnaslovljen. Sprva za xbox 360, mesec kasneje za PC. Kot namiguje ime, se dodatek bavi z varuhi zore oziroma lovci na vampirje. Sled­nji v deželu bivajo že tisočletja, se hranijo z nedolžnimi žrtvami in iščejo način, kako ustaviti 'tiranijo sonca'. Na igralcu je, da se odloči, komu se bo pridružil. Jagri imajo samostrele in oklepljene trole, drugače pa so le eden od mnogih 'člo­veš­kih' cehov, za kakršne smo se udinjali v izvirniku. Bolj sveža je zato pot krvosesa in to smer igra bolj spodbuja, saj v primeru vpisa na Zorevaht več­krat nudi možnost 'pre­pisa', medtem ko obratno ne gre.

Na prizoru sta še dve pridobitvi. Eden je (ne)mrtvi konj, ki si ga prislužimo v nekem robnem kvestu in ga prikličemo po potrebi, druga pa je mlatenje in streljanje iz sedla.

Po krstnem ugrizu se lahko preobrazimo v močnejšo in trpežnejšo vampirsko kreaturo, s čimer dobimo vrsto novih sposobnosti, recimo priklic gargojla, netopirsko teleportiranje na drug konec prostora ali jedijsko zadušitev na daljavo. Cena povampirjenja sta potreba po občasnem pitju krvi in ne­ob­navljanje počutja na dnevni svetlobi. Veščine so nadgradljive in zbrane v novem drevesu, taisti element z dodatnimi perki pa so dobili tudi volkodlaki, ki so stari sovražniki vampirjev. Lik zatorej ne more biti oboje.
Vstavek, ki vsebuje dve novi trdnjavi, ledeno dolino in nekam dolgočasno dušno ravčn, se brezšivno vključi v obstoječ svet in ni v ničemer povezan s temeljno zgodbo o zmajih. Lotimo se ga lahko kadarkoli, pogoj je le izkustveni nivo 10, pri čemer začetek rde­če niti dobimo z naključnim srečanjem ali pogovorom s stražarji. Poleg te minikampanje DLC prinese še najmoč­nej­ša orožja iz zmajeve kosti, dosti ok­lepov, za pest nekromantskih coprnij, par beštij, tri frišne zmajevske vike in kirurga, ki spremeni obraz.

Samostreli so Dawnguardova novost. Prožijo počasneje, a so vedno pripravljeni na strel. Čeprav so orožje lovcev na vampirje, jih lahko uporabljaš tudi kot krvoses.

Trolov nateg
Na žalost pa igranje ni nikakršen presežek, marveč pretežno le še več že videnega brez posebnih izvirnosti. Iskani artefakti so sila zmuzljivi, zato premočrtnim nalogam ni ne konca, ne kraja. In naš lik spet edini sposoben v vsem stvarstvu. Prav tako Dawnguard ne uvede nobenih ugank ali kakih res inteligentnih trikov ter ne izboljša bojevalne mehanike, katere plitkost je šla marsikomu v nos. Za povrhu je vampirska kreatura prejkone nepraktična. Gledamo jo le iz tretje osebe, zaradi velikosti se zna kam zagozditi, ne gre ji odpiranje zabojev, pogled na zemljevid ni mogoč in preobrazba traja predolgo.

Volčja dlaka in vampirizem se izključujeta. Lahko volkodlak (p)ostaneš, če se pridužiš Varuhom zore, dodatek pa prinese tudi tem živalim razvojno drevo.

Dodatek ne popravi niti največje hibe PC-verzije: slaboumnega rokovanja z imovino in čarovnijami. Zamudno prebijanje skozi dolge izbirniške spiske ubija tempo in zavdaja potencialu, saj bi bili ob drugačnem sistemu lahko zvarki in uroki mnogo bolje izkoriščeni. Tako na kraju pristaneš pri uporabi enih in istih reči - kolikor jih pač lahko pripneš na nekaj bližnjic - ter raje znižaš težavnostno stopnjo in greš skozi igro, kot da bi igral Call of Duty. Zaradi tega vampirske in volkodlačje sposobnosti pridejo manj do izraza. Resda je izdelek odprt za fanovske vstavke in skupnost je spremenila oziroma dopolnila marsikaj, med ostalim celo izboljšala grafiko in umetno inteligenco ter naredila tepež bolj izzivalen. A vmesnika se ne da tako enostavno spremeniti.
Skupaj vzeto je vsebina povprečna in v najboljšem primeru vredna desetaka. Zahtevanih 20 evrov v spletnih šta­cunah za dobrih deset ur igranja pa je proti 40-evrskemu, 100-urnemu škatelnemu originalu kratkomalo trolov nateg. Sram te bodi, Bethesda!

Takle si videti kot vampirski lord. Kreatura je močnejša in hitrejša, manj občutljiva na mraz, bolj na ogenj, nasprotnika lahko ugrizne ter obvlada par čarovnij, ki sesajo energijo iz sovražnikov. Vseeno igranje z njo zaradi nerodnosti ni posrečeno.

The Elder Scrolls V: Skyrim Dawnguard
založnik: Bethesda
objavljeno: Joker 230
september 2012

59
še več Skyrima, kar mnogi iščejo
še več Skyrima, ki ga imajo mnogi vrh glave
stare zamere ostajajo
vsebina nikakor ni vredna dvajset evričev