IGROVJE
stranka » igrovje » wii » Swords & Soldiers
Swords & Soldiers

Sneti & sekljači sanitejsko skalpirajo slehernega sovraga.

Dvorazsežne poceni igre v risankasti grafiki so novi ljubljenčki angleško govoreče opisovalske srenje. Ljubljenčku pa se marsikaj oprosti. Tako so praktično vsi rivjujerji doživljali orgazme nad Plants vs. Zombies za PC, če­prav mi v Jokerju 190 ni bilo jasno, kaj naj bi kdorkoli razen nedeljskih špilavcev videl v petih urah enoličnega, nezahtevnega sajenja sočivja. Enako se zdaj godi Swords & Soldiers s spletnega servisa WiiWare. Ne rečem, prvi vtis je odličen. A ko naslov preigraš, stežka greš čez napake avtorjev Ronimo.

Zgoraj so ikone, po katerih klikaš in tako sprožaš produkcijo enot ali uroke, spodaj pa se vidi del cepitve poti na desno, ki ima včasih nekaj vpliva na to, kako boš dosegel cilj.

Ker to pomeni 'Robot ninja monkey', je jas­no, da bo S&S odbit. Zastavljen je kot fanta­zijska akcijska strategija, kjer vse dogajanje spremljamo v 2D od strani. Naš štab je na levi strani nivoja, ki ga lahko premikamo zahodno ter vzhodno, iz stavbe pa prihajajo enote, katerih izdelavo ukažemo z wiimotom. Ta deluje kot miška na peceju in dokazuje, da je wii idealna izbira za avtorje strateških špilov ... le da tega še ne vedo. Proizvodnjo ukažemo z ikonami na gornjem robu zaslona, za kar potrebujemo zlato. Rudniki z njim so tik ob štabu in kopljejo ga samodejni tlačani, enako kot v vsakem klasičnem RTSju.
Kar ni klasično, je to, da se začne enota, ko jo ustvarimo, z vnaprej določeno hitrostjo premikati proti des­ni. Ko naleti na sovražnika, bo sama od sebe opravila svojo nalogo. Lokostrelec bo streljal, mečevalec tepel, čarovnik copral, velikan udarjal, nekromant oživ­ljal mrtve. Če nasprotnik umre, bo rajžo bolj ali manj poš­kodovana nadaljevala, sicer, em, ne. Medtem ko enote napredujejo, z wiimotom odrejamo nadgradnje v mini tehnološkem drevesu in izbiramo časovno omeje­ne uroke, za katere potrebujemo mano. Sem spadajo ledene nevihte, ščiti, dež iz puščic, zdravilski son­ček, nadzor možganov in slično. Opazno vlogo imajo obrambni stolpi, ki jih postavljamo na vnaprej določenih mestih, in kažipoti, ki napredujoče bojevnike usmerijo po gornji ali spodnji poti, ki se hitro spet združita. Proti koncu naletimo še na mini igri - skakanje s kotalečo se skalo, s čimer se ognemo gaženju lastnih enot, in kurjenje z letečim kineskim zmajem.
Izredno pohvalno je, da so enote, uroki in način ravnanja z mano samosvoji za vse tri strani - Vikinge, Azteke in Kitajce. Prvi temeljijo na direktni udarni moči, drugi na manipuliranju s čarobno energijo in tretji na zvijačnostih, kot je geriatrični konfucijanec, ki dvigne v zrak katerokoli, tudi največjo enoto in jo v par sekundah ubije. Igranje s sleherno frakcijo je sveže in drugačno, kar spoznaš v obširni kampanji s trikrat po desetimi linearno nanizanimi misijami. Tudi te so raznolike, saj menjavajo pristope: zdaj moraš so­­vraga iztrebiti, drugič se ga ubraniti, tretjič se prebiti do konca z omejeno količino enot, vmes dobiš delen nabor moči druge strani. Zvok in stripovska grafika, ki spomni na uvode v Guitar Here, sta jako fina, dočim je štorijica izvedbi primerno zafrkantska. To je pač igra, v kateri se otročkasti sprteži krampajo ok­rog Svetega Feferona in v kateri posebnega smisla ne gre iskati.

Obrambni stolpi so pomembna ovira. Ko jih podreš, lahko postaviš svoje, kar je ključ do zmage na dosti stopnjah. Tudi v multiplayerju.

Z igranjem kampanje na treh težavnostih, ki jih je moč kadarkoli menjati, skirmisha na treh kartah in prav toliko zahtevnostih, enokavčnega multiplayerja za dva na razdeljenem zaslonu (spletnega ni) ali treh ločenih izzivov (preživi valove, skači s skalo, kuri z zma­jem) ti postane jasno, da je Swords & Soldiers natančno zasnovan špil. Strani so vrhunsko uravnote­že­ne in jih ne pesti sindrom zanašanja na močnejše enote. Kupki šibkejših so ob pomoči coprnij docela sposobni obračunanja z na videz silovitejšimi, vendar je ta kupek treba narediti in mora kritično točko doseči ob pravem času. To pa je bolj zmikljivo, kot se sliši, saj zahteva nadčloveško predvidevanje. Dlje kot je spopad od štaba, več časa enote porabijo, da pridejo do tja, zaradi česar je treba gledati v prihodnost. Čarodeji bodo počistili velikane in katapulte, medtem ko jih bodo grupe cenenih okostnjakov ali Indijanč­kov pregazile. Idealno bi bilo roditi veliko različnih enot naenkrat, vendar to preprečujeta ozka pipica za pritok denarja in čas, ki mora preteči, da je enota zopet na voljo za proizvodnjo. Močnejša kot je, dlje traja. Zato ne gre brez urokov, katerih raba doda akcijsko plat, a so spet odvisni od zlagoma dotekajoče mane. Igranje se tako ustali v ritmu arkadnega klikanja, mozganja in usklajevanja denarja ter mane. S&S je očiščena esenca strategij, oteta kompliciranja ter osredotočena na bistvo: proizvodnjo enot in posredova­nje. To se zlasti izkaže v večigralstvu, za katerega je res velika škoda, da ni nalinijsko.

Večigralstvo je divje, ampak prava taktika je neznansko zmikljiva. Situacije se spreminjajo prehitro, da bi se jim bilo mogoče dobro prilagajati.

Žal pa odkriješ tudi zevajoče luknje. V skirmishu je to nesposobna umetna pamet, v kampanji, ki je bolj niz ugank kot dinamičnih spopadov, pa odsotnost nadaljevalnih točk ter možnosti shranjevanja položaja v misijah. Sprva to ni problem, toda proti koncu odprave trajajo tja do ure in če ti ob nesramnih skokih te­žav­nosti spodleti, moraš od začetka. Vključujoč preklikavanje skozi dialoge, ki več kot enkrat niso ne zanimivi, ne smešni. S ponavljanjem pa dojameš še nekaj: da je igra vse bolj duhamorno utrujajoča. Sprva simpatični obračuni se zaradi goljufivo obsežnih hord sovražnih enot, ki jih ni nikdar konec, prelevijo v a-bo-že-konec? zaporedja izčrpavajočih, repetitivnih spopadkov, kjer se fronta premika nekaj centimetrov sem in tja, dokler ne pogruntaš idealnega recepta. To zahteva dosti poskušanja in nejevolje ob presene­če­njih, ko si nasprotnik zaradi opomore na podlagi ču­dež­nih intervencij. S&S so zato vse bolj enolični in frustrirajoči ne glede na izbrano težavnost, čisto na koncu pa še izdatno nepravični.
Drži, špil stane le deset evrov, igranja za cekin je dosti, luštnih misij je kar nekaj in multiplayer je simpatičen. A takega občutka praznine in stran vrženega časa po obrnitvi naposled že dolgo nisem doživel. Razen ob Plants vs. Zombies.

Swords & Soldiers
wii za wii
objavljeno: Joker 192
julij 2009

69