IGROVJE
stranka » igrovje » wii » Super Mario Galaxy

Je torej zgubani Mijamoto poln napuha in SMG pogreta župca, ki se hoče na wiiju z naslanjanjem na očaka uturiti tistim, ki že leta čakajo na novo pošteno mariovščino? Nak. Brezčasna zasnova Maria 64, igre, ki še danes deluje sveže, resda tvori jedro Galaxyja. A okrog nje leži plast za plastjo novosti, iz katerih nastane nov, skakalne uživancije poln planet. Tak, ki žanr plošadnic brcne v zadnjo plat najmočneje, odkar se je v tem poskusil kvartet Ratchet, Clank, Jak in Daxter. To doseže z dvema osn

Znan pogled, kaj? Vsi svetovi niso ne okrogli, ne vesoljski. Nekateri so v bistvu zelo mariovsko normalni.
ovnima prijemoma. Prvi je ta, da te ne veže na en svet, skozi katerega bi se premikal linearno, niti tega ne razdeli na tematske dele, povezane z magičnimi durmi, ampak te katapultira med galaksije. Izbiraš jih skozi gobaste observatorije na Rosalindini ploščadi, ki deluje kot Breskvičina utrdba v malem, v njihovem okviru pa je vedno odprtih nekaj svetov, v katerih največkrat ždi po več kvestov za zvezde. Za razliko od Maria 64 svetovi niso odprti, da bi lahko kadarkoli šel kamorkoli, saj je pot do zvezd vnaprej določena in večinoma linearna. Zato pa imaš lahko istočasno odprtih pol ducata zvezd in če ti slučajno pri kateri ne gre, se lotiš kake druge. Tak pristop seveda odseva wiijevo zaljubljenost v mini igre, saj gre za kvestne grižljajčke, ki trajajo od par minut do nekje pol ure, kar tr00 hardcore fanom M64 ne bo najbolj po godu. A hkrati je res, da si se v tistem Mariu dostikrat izgubljal in brezciljno blodil, česar bolj usmerjeni Galaxy ne pozna.

Razgibanost omogočajo tudi male puzlice, kot je tale, ki zahteva bistro hojo po stikalcih.

Druga odlika SMG je vsebina izzivov. Najprej običajno skakanje med platformami mutira spreminjajoča se gravitacija. Le redko si postavljen normalno, z nogami navzdol in z glavo navzgor, saj si te Galaxy privošči na vse mogoče načine. Skačeš postrani, navzdol in v vseh smereh polnega kroga, čakaš, da te namagneteni podstavki izvlečejo iz rok težnosti, ki grozi, da te posrka v črno luknjo tam spodaj, pogled se seli v stranskega, nadvse podobnega New Super Mario Bros., kjer puščice težnost obračajo v vse štiri smeri neba ... Temu se pridružijo okrogli asteroidni svetovčki, ki jih obtečeš v nekaj desetih sekundah, a nudijo vseh sort prepreke, med katerimi seveda ne manjka kanaljic v slogu goombajev, pajkcev, netopirčkov in želvakov, ki jih s skokom spremeniš v kovance, z vrtečim se udarcem pa v kosce zve

Dirke so za Maria obvezne in tale z manto pod ritjo je prav posrečena, čeprav so tekmovalci sposobni le napol.
zd. V okviru enega samega kvesta dostikrat zamenjaš vrsto takih planetkov, se sčasoma spustiš v nedrja večjega sveta in se od tam izstreliš med zvezde, da se ti kar meša od menjavanja pristopov. Med letenjem sicer nimaš nadzora, je pa občutek fenomenalen. Vmes pak dirkaš na hrbtu morskega bitja, loviš ravnotežje na ogromni krogli, se spreminjaš v čebelo in duhca, kot zamrznjeni Mario ledeniš jezersko gladino in kot neranljivi mavričnež redčiš sovražne vrste, se bojuješ z orjaškimi robotskimi samohodkami, lavastimi hobotnicami ter zoprnimi čarodeji, vrtaš podvodne širjave s hitro rdečo lupino, se hakljaš za modre obešalniške punkte, ki te odfedrajo naprej ali nazaj, se izstreljuješ z lepljivih izrastkov, naskakuješ leteče gusarske ladje ... Menjavajo se puščavski, ledeni, vodni in ognjeni svet, pa legasti, zeleni, podzemni, sladkorni, startrekovski in še in še - s tem, da nobena od teh ni ne parodija tipičnega materiala, ne (preveč očitna) kopirancija obstoječega. Za dodatno razburkanost poskrbijo kometi, ki spremenijo pogoje na planetu: priredijo dirko s temnim Mariem, te v šefovskem boju pustijo z eno samo enotico življenjskega soka, omejijo čas, pohitrijo grdavže. Vsaka taka nadgradnja je lepo načrtovana in prispeva dodatno zvezdo.

Super Mario Galaxy
Nintendo za wii
objavljeno: Joker 172
november 2007

91

 
 
 
sorodni članki