IGROVJE
stranka » igrovje » wii » Eledees
Eledees

Navi navali s kozarci za vlaganje, a se pri lovu na kresničke grdo opeče.

Nenavadno wiijevo streljanko Elebits so za evropski trg prekrstili v Eledees. Bojda zato, ker zdaj zveni podobno kot angleška beseda za ledice, majhne varčne diode. Etimološki iz­vor teh besednih igrarij gre iskati v glavnih junačkih špi­la: elediji so namreč bitjeca, ki napajajo električne naprave. Ko drobiž nekega dne pobegne, se svet zavije v električni mrk.

Večigralstvo pomeni kaos raznobarvnih laserjev in komolčarjenja za škratke. Kamero obrača le eden, ki je tisti čas bog in batina.

Tu nastopiš ti, cmerav otročaj z očetovo lovilno pištolo. Jaganje poteka v obliki prvoosebnega lomastenja po domači hiši, vrtu in okolici, kjer nunčakov goban skrbi za premikanje, gibi z daljincem pa obračajo pogled. Z njim hkrati usmerjaš merek in rokuješ s predmeti, prevračajoč vse pred sa­bo, da bi žverce izbezal iz skrivališč. Kampanjo se

Predmete je treba pošteno zrukati, da iz njih iz­kapljajo elediji. Nato se radi ponovno skrijejo, zato jih velja urno poloviti.
stavlja blizu trideset stopenj, kjer je treba v omejenem času pobasati zapovedano količino električne moči, ki jo dobiš s šicanjem škratkov. S polnjenjem merilnika oživijo aparati v slogu radia, pečice in ogromnega teveja, ki jih je treba prižgati ali kako drugače aktivirati. Recimo vtakniti kruh v toaster in umazano perilo v pralni stroj. Nato bela in ostala tehnika izvrže eledije za bildanje tvojega laserja, da lah­ko posegaš po vse masivnejših re­čeh. Če spočetka komaj dvigneš čevelj, elektrončke kmalu iščeš pod omarami in fotelji, na koncu pa celo pod avtomobili ter hiša­mi.
Ampak da ni prelahko in pre­več veselo, špil zateži s par ni­voji, kjer ne smeš razbiti preveč vaz in delati hrupa. Ker je ravno razmetavanje ena glavnih pri­vla­čnosti, so omejitve frustrirajoč nesmisel.
Pri vsem zapletanju se žal niso spomnili na zemljevid, tako da se moraš pri iskanju aktiviranih reči zateči k slepemu tavanju. In ko jih najdeš, so s prižiganjem ve­­liki križi in težave, saj igra ne pove, kaj pričakuj
e od tebe. V pečici je recimo puran, ona pa se noče zagnati. Rešitev? Ptiča je treba vzeti ven in ga stlačiti nazaj! Da bi zalegla kaka druga vrsta hrane, ni govora. Tudi nadzor je za zahtevane fino­me­haničnosti premalo spoliran in zgodi se, da ob vr­tenju kljuke kamera zatava neznanokam. A vse to bi se dalo laže preživeti, če ne bi bilo odštevajočih se se­kund, ki kaznujejo vsako obotavljanje in iskanje lastnih rešitev. Namesto na ustvarjalnosti špil temelji na živ­č­nih poskusih in napakah, kar mu zbije velik del pik.
Ob tem so elediji pretežno neškodljivi, paziti je treba le na črne bodljikavce, streljače in zviteže, ki se zd­ru­žujejo v večje pošastke. Ti vate lučajo predmete in se jih odkrižaš z eno okrog ušes. Tudi šefovski debe­luščki so dokaj lahko odstranljiv vmesni prigrizek. Do­datno streženje po življenju je v domeni tankcev in topov, ki prežijo po nivojih. Če ti od­pih­nejo vseh pet življenj, je treba od začetka, in čeprav se izstrelkom ni tež­ko ogniti, nanje nabašeš v najmanj primernem trenutku. Pri tem za silo pomagajo ščiti in ostale okoli raz­tresene dob­ro­te. Fin je denimo sa­mo­cil­ja­jo­či laser, ki razpršene palč­ke pos­pravi kot magnet sponke. Ali pa res frajerski turbo se­sa­lec in nepogrešljiv dušilnik ro­po­­ta.
Preigrane stopnje so na voljo za ma­ličenje v urejevalniku, kjer jih lahko po želji nastelješ z bitjeci, predmeti in pomagali ter jih pošlješ v po­ku­šino prijatelju. Do tri znance lahko po­vabiš na obisk, da se ti prid­ru­ži­jo v večigralskem načinu. Cilj je po­ba­sati čim več ledkičev, vendar s čudnim ha­kelj­cem pri snemalu. Tega nadzoruje eden od druščine oziroma igra med igralci preklaplja. Vsekakor hecno in težko rečem, da bo komu pretirano sedlo.

Urejanje stopenj je fešta neizživetih sanj in graditeljskega navdiha. Je pa količina reči, ki jih lahko v nivo namečeš, omejena.

Enako velja za igro kot celoto. Čeprav nivoji s približno deset- do petnajstminutno omejitvijo niso dolgotrajni, se lahko zaradi ponavljanja ob neuspehih raz­potegnejo nad petnajst ur. Lepo, da je nekdo zasnovo prvoosebne streljanke uporabil za kaj drugega kot za krvošpric, in to celo s prvinami pikminov ter Ka­ta­ma­rija. Vendar domišljijskost zbledi ob zoprni, umetni za­go­vednosti brez občutka za mero. Užitki ob lovu in de­lanju nereda se kmalu umaknejo zlovoljni na­ve­li­ča­nosti, čemur v dobri igri ni mesta.

Mušice ždijo na nemogočih mestih in da dvigneš vsa­ko smet, zahteva kar nekaj potrpljenja.

Eledees
Konami za wii
objavljeno: Joker 169
avgust 2007

69