Improvizirani arheolog in multidisciplinist Nathan Drake se v svoji tretji avanturi še bolj kot v neoporečnem drugem delu (J195, 91) proslavi kot utelešenje sanj vsakega mladca, ki je zrasel ob Indiani Jonesu. Ker je atletski, mu visenje s polic in preskakovanje prepadov ne predstavlja nobene muke. Ker je neustrašen, z mirno roko vihti vsakovrstna krepela. Ker je brihten, uganke v starodavnih brlogih ši­rom sveta rešuje z enako suverenostjo kot na kavču su­doku. Ker je družaben, zgovoren in postaven, ga obkrožajo zvesti prijatelji in kar dve babi. Vredni sta greha in sta našemu junaku naklonjeni, a ker je (tokrat nekoliko manj) zmedeni Nate zvest in dec na mestu, si je ljubezen življenja izbral že v dvojki. Kdo pri zdravi pameti si ne bi hotel nadeti oblačil tega šarmantnega potomca Harrisona Forda?
Uncharted 3 ti te sanje še enkrat izpolni. Res pa je, da proces v tretjem poskusu ne steče čisto po maslu. Ni greh reči, da so nezmotljivi Naughty Dog tokrat nekoliko zaspali na lovorikah.

Puščave je precej manj, kot bi si mislil. Po goli pustinji tavaš vsega kakih trideset minut. Če bi več, bi bil tale od­­re­šil­ni prizor tolikanj bolj nagrajujoč.

Peščena Atlantida
Otvoritveni prizor se zvrsti v londonskem baru, kjer se Nathan in njegov dolgoletni mentor Victor 'Sully' Sullivan snideta z uglajenim, a nepriporočljivim osebkom. Ta bi rad od Nathana za mastne denarce odkupil prstan slovitega britanskega pomorščaka Francisa Draka. Izmenjava dobrin bi se po neizbežnem gostilniškem fajtu seveda končala tragično, če v nakano, ki se jo je udarni dvojec nameril izpeljati na račun novega negativca (kupca) in njegove preračunljive šefice, ne bi bil vmešan nek Charlie Cutter. Svojevrsten dvojnik Jasona Stathama, le da z manj mi­ši­cami, več sivega tkiva in enako plešo je to. Dopadljivo surovi Čarli se takoj priključi Nathanovi sveži pustolovski odpravi, katere članica je znova črnolasa Chloe, ki si jo skupaj z Eleno snubil v dvojki. Da ima slednja pomembno vlogo, ni nobena skrivnost.
Cilj druščine pride hitro na plan. Drakov prstan in dnevnik angleškega arheologa ter vojnega posrednika T. E. Lawrenca sta ključna predmeta za nadebudne avanturiste, ki bi radi našli izgubljeno mesto Ubar. Legenda o tem mitološkem kraju, znanem kot 'peš­če­na Atlantida', pravi, da je nekje v Arabiji med sipinami puščave Rub Al Khali. Menda je jasno, da je ta morda celo neobstoječ kraj za Nathana zanimiv zato, ker hrani domnevno neprecenljiv zaklad.

Zavezniki ti v bojih, strelskih ali boksarskih, niso v napoto. Niso pa niti bogve kako učinkoviti. A brez njih bi bilo vzdušje krepko drugačno.

Lokacije, po katerih se sprehajaš s peskom v škornjih in vročim vetrom v laseh, je šlo pričakovati, saj avtorji puščavniške tematike pred izidom niso držali zase. Ugibal si lahko tudi, da bodo Naughty Dog iz playstationa 3 iztisnili še zadnje kapljice strojnega soka in dostavili igro, ki ji po lepoti na konzolah in tudi širše skorajda ni para. Tako tehnično kot glede enotnosti dizajna, pozornosti do podrobnosti in raznolikosti okolij. Po fantastični dvojki bi bilo karkoli manj od tega razočaranje, ki na srečo odpade, saj Drake's Deception ponudi slično pisane in čeljust spuščajoče viste kot predhodnik.
Po Londonu, kjer se srečaš s preračunljivo Katherine Marlowe, ki bi vratolomno dirko do peščenega mesta rada končala prva, se z Nathanom in Sullyjem preseliš v Francijo. Tu se lahko adrenalinski spust po akcijskem toboganu dodobra prične. V propadajoči plemiški rezidenci sredi gozda se znajdeš ujet v strahovito spektakularen požar ... sledenje stopinjam morjeplovca Francisa in skrivnostnega Lawrenca te slejkoprej pripelje v citadelo vrh vzpetine v oddaljeni Siriji, kjer si pri iskanju vhoda v grobnico pomagaš z opazovanjem zvezd ... spet drugje se v pristanišču med vz­dušnimi valovi, ki pljuskajo ob lesene pomole in rja­ve­če barkače, v nalivu tiholaziš mimo do zob oboro­že­nih piratov in komajda odneseš kožo na ogromni ladji, ki jo doleti usoda Titanika. Sredi no­či se lotiš preč­kanja zastraženega letališča, dokler ne prispeš v dolgo iskan predel širne puščave. Ta junakovo vztrajnost in trdo­ži­vost postavi na preizkus bolj kot vsaka druga dotlej obiskana lokacija. In še bi se našli kraji ter prizori, kjer se v dvaindvajsetih poglavjih osrednje pustolovščine, ki terja slabih deset ur zamaknjenega buljenja v zaslon, dodobra načudiš lepoti stvarstva. 

Pri Katherine Marlowe so se zgledovali po igralki Hellen Mirren. Podatek predstavlja dobršen del tega, kar je pri novi antagonistki res zanimivega.