IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 3 » NHL 12
NHL 12

Nalomljene trtice, metalska glasba in Sneti. Hokej je spet med nami.

Daleč je leto 2006, ko je NHL 07 za xbox 360 in playstation 3 prešel na pogon naslednje generacije ter postavil na hladno zastarelo ra­ču­nal­niško verzijo, ki je od sramu kmalu odmrla. Serija je odtlej nekajkrat presenetila - nazadnje lani, ko so ji dodali novo fizikalno lupino za bolj raznolike situacije ob ogradi, razgibanejše bulije in dinamično butanje hokejskih prešvicancev, ki so tako pravomoški, da s prdci talijo led in v bistvu ne nucajo zob. Zato hitro odvržejo vsakega drugega in odtihmal izmed škrbin pljuvajo tobak. Okusno. Toda žal je NHL 12 podoben nečemu, kar bi brez težav dostavili v malo večjem popravku za desetaka ali dva, namesto da računajo polno ceno. Saj igra se zelo dobro, odštevši nekaj hroščev in problemov, ter vsebine je obilo. Ampak novosti v pravem pomenu besede je malo.

Anže je najbolj znani Slovenec v tej igri, ki ima poleg NHL šest profesionalnih lig (AHL, SM, DEL, SEL, Czech Extraliga, NLA), plus kanadsko CHL, kjer lahko igraš v modusu be a pro. EBEL in KHL ni, je pa ekipa legend.


Na ledu
V nekaj pogledih je akcija, ki privzeto ostaja usmerjena v resnejšo arkadnost, simpatično dopolnjena. Če­sa tako zajetnega, kot je lanski predelani fizikalni motor, ne srečamo, so pa treskanja še malo bolj razgibana in z več možnimi izidi, vloge hokejistov pa dodatno okrepljene. Brambovci so bolj uporabni v defenzivi kot v napadu, napadalci težko izvedejo konkreten bodiček ter imajo boljši strel in podobno. Naleti lahko razbijejo prozorno ogrado, a silna rušenja je zdaj treba bolje premisliti. Če si nepreviden, namreč hitro pokasiraš kazen, in to ne le dveh minut, ampak tudi dvakrat toliko (double minor) in celo pet minut za ne­šport­no vedenje, če koga nabiješ od zadaj. Očitno sodniki niso prisotni pod tuši po tekmi, he he. Manj je klicanj oviranja (interference), zato pa so sudije še bolj striktni pri spotikanju in zamahovanju s palico po telesih.
Umetna pamet se bolj zaveda, kje je plošček, kar velja tako za računalniška moštva, ki igrajo presenetljivo razgibano in poreklu primerno, kot za tovariše, ki so bolj aktivni v kontrah, premikanju pred golom ter ravnanju s ploščkom. Vratarji imajo nove gibe, a so pri privzetih nastavitvah in v rangiranih spletnih tekmah, kjer ne moreš spreminjati drsnikov, manj učinkoviti pri natančnih strelih in zlasti one-timerjih. Fokus obrambe se je zato še bolj prenesel na onemogočanje strelov ter blokiranje podajnih in drsalnih linij. Zelo fletna novost je, da lahko premakneš mrežo in golmana zvrneš po tleh. Z njim se lahko tudi stepeš, vsak fajt pa zviša energijo ekipe, tako da mlatenje ni čisto brezzvezno. Občinstvo je bolj migetajoče in hokejisti na klopeh živčni, komentatorja pa poznata številne nove fraze in sta v sozvočju z dogajanjem na ploskvi.
A še vedno je debilno gledati, kako se ob vsaki pavzi na ledu tako računalniški kot živi nasprotniki na internetu neprestano zaletavajo vate, iščoč tepeža. In kako moramo vsakič prenašati vsaj par tečnih hroščev, ki se ponavadi tičejo vratarjev. Letos ni nič drugače, saj se ni treba čuditi, ko čuvar mreže ne bo znal prijeti paka tri centimetre pred nosom. Takisto ni novosti pri taktikah, kar postaja že nezaslišano, saj ves hokej ne temelji na vedno istih izbirah in bi lahko to uredili, ne da moramo uporabljati editor. Niti ni svežine v nadzoru, kjer pogrešam denimo podaje oddaljenemu igralcu. V tem je bil poraženi in zamrznjeni NHL 2K bolj dodelan.

Televizijskost pri posnetkih (zgoraj) je zelo izražena, med tekmo v Pittsburghu (spodaj) pada sneg, na ledu so odsevi žarometov in hokejisti, kot je Semin, so zdaj golobradi, kasneje bradati. Luštno.


V pisarni
Modusov se je nabralo čuda: posamezne tekme, liga, pokal, menedžerski način (GM), končnica Stanleyjevega pokala, usmerjanje lastnega hokejista (be a pro), internetna srečanja šest na šest ... Številni so dobili manjše popravke, recimo simuliranje dogajanja do takrat, ko te trener vnovič pošlje na led, v be a pro, in izpostavljanje akcij v direktorskem načinu. V središču pozornosti je zopet vodenje lastne izmišljene ekipe (Hockey Ultimate Team) v obliki kart, ki zdaj pozna pošiljanje ekipe na strežnik, tako da se lahko moštva spoprimejo, čeprav njihovi lastniki niso prisotni. Takisto je tu EA Sports Hockey League, ki so mu navrgli par malenkosti.
Zagreti ljubitelji bodo seveda cenili vsak popravkec, ampak gledano z večje oddaljenosti so spremembe pretežno mlahave. Zlasti izven ledene ploskve. Ti res poskoči srce ob novici, da se boš lahko udeležil NHL Winter Classica, tekme na prostem v Pittsburgu? Mar bi se bolj potrudili z načinom, v katerem nadzoruješ izbranega legendarnega NHL-hokejista, kot so Gretzky, Lemieux in Burque. Ta je neizkoriščen, saj ni zgodovinskih tekem ali ciljev, tako da se zdi, da imaš pač v tekmah be a pro nadmočnega človečka. Poleg tega je treba skoraj vse legende odkleniti. Ali pa bi vdelali ligo EBEL oziroma vsaj slovensko reprezentanco, saj ta manko dela igro bistveno manj privlačno za našega ljubitelja hokeja.
Šestdeset evrov je za marsikoga bogastvo in NHL 12 bo izdatek za tiste, ki že imajo enajstico, upravičil šele, ko bo pol cenejši. V normalnih državah čez nekaj mesecev, pri nas kdovekdaj.

NHL 12
Electronic Arts za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 218
september 2011

70