IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 3 » ModNation Racers

Toda enoigralstvo zna tudi jeziti. V prvi vrsti zaradi playstationovih soldatkov, ki te malodane obvezno ujamejo, ne glede na to, kako dobro voziš. Niso redki prizori, ko v zadnjem krogu z rabo nitra mojstrsko driftaš zmagi naproti, s čimer si konkurenco pustil daleč zadaj, nakar jih na pokazatelju levo spodaj ugledaš, kako se ti v nekaj sekundah pripopajo na rit. Res je, da so take finte v podzvrsti kartovščin namenjene povečevanju gužve in manku dolgčasa. V Mario Kartih in Wipeoutih so znale biti enako sitne. Vendar menim, da jih MNR potisne čez mejo dobrega okusa, saj je konzola naravnost sadistična, napredovanje pa velikokrat odvisno od čistih naključij. Dirke so sicer razporejene v pet zaporednih sklopov in razen v zadnji ni treba vedno zmagati, marveč le biti med prvimi tremi. Zato še nekako gre. A vseeno se znaš lasepulno zatakniti, medtem ko je izpolnjevanje zahtev v dodatnih tekmah, kot sta 'bodi prvi in naberi 30.000 točk s sukanjem po zraku' ter 'premagaj edinega nasprotnika', odličen recept, če hočeš biti ves dan živčen. 

Z ustvarjanjem je moč dodobra spremeniti tako vozila kot možic­lje. Avtorji pa obljubljajo dosti ekstra dolpotegljive uradne vsebine, tako zastonjske kot plačljive. Možnosti je obilo, od vespic in letalc do snežnih ter vodnih sani.

Itak je puščavništvo v primerjavi z večigralstvom kar konkretno zapostavljeno. Po eni strani zato, ker so dirke nanizane linearno, medtem ko je imel Mario Kart Wii več pokalov, ki si jih izbiral po mili volji. Po drugi zato, ker so po zmogljivostih privzeto vsa vozilca enaka, kar odreže del globine. Še sreča, da lahko premikaš drsnika, ki malo spremenita razmerji med hitrostjo in pospeškom ter okretnostjo in driftom (boljše eno pomeni slabše drugo, recimo pospešek +2 -> hitrost -2 ali hitrost +2 -> pospešek -2). To doda nekaj raznolikosti, a ne obilice. In po tretji, ker ni težavnostnih stopenj. MNR fura filozofijo 'ena velikost za vse' in vanjo že od začetka zadega konkretno zajebano umetno pamet, ki postaja vse bolj zoprna. To je precej trapasto, da ne rečem zavajajoče do kupca. Podoba igre je vendarle luštkana ter priljudna in cika na fotre in neuke sinke, ki vidijo farbovito naslovnico in si rečejo »O kul, tole bo fino za kako popoldne!« No, ne bo fino, ker bo playstation rejpal vsakega, ki joypada & žanra nima v malem prstu. Mario Kart Wii, po katerem se ModNation Racers krepko zgledujejo, je imel recimo tri kubične razrede, ki so simbolizirali hitrost in zahtevnost, različne lastnosti kartov ter motocikle, plus osnovno nelinearnost. Tu ni ničesar od tega, medtem ko je količina argh-svinjarijic med dirkami povečana. Nič nenavadnega ni, da ubereš bliž­nji­co, silicij pa te vmes poči dol po daljšem ovinku. Razumeš zdaj, čemu te svarim pred solerstvom v tem naslovu? 

Poškodb ne izzoveta ne letenje skozi ogenj v obroču, ne zaletavanje. Kar je logično, saj je reč arkada. Ne pričakuj simulacijskih prvin!

Če bi bili MNR zgolj enoigralski, bi se opis odvrtel v nekam žolčen zaključek in nižjo oceno. A frustracije iz merjenja curaka s PS3 močno ublaži družabna plat, ki zaobjema tako tekmovanje kot ustvarjanje. Tekmuješ lahko na eni konzoli na razdeljenem zaslonu za do štiri človeke ali se sam oziroma s še enim prijateljem na vertikalno razkosanem ekranu odpraviš na splet. Tam tekme pokrijejo do 12 sodelujočih in če je ljudi premalo, lahko uletijo boti. Potek je ob dobrih povezavah gladek, dasi ne tako, kot če bi se ne povezal s svetom. Na voljo so nerangirane dirke na prizorišču po želji in z več nastavitvami (hitrost, razmerje živih igralcev ter botov, izklop orožij) ter rangirane posamezne tekme in serije, v katerih igra naključno določeni pet prog. V rangiranih spopadih nabiraš izkušenjske točke in posledično čine, oboje pa je žal samemu sebi namen, saj v zameno ne dobiš ničesar. Dodaten način je hot lap, kjer se znajdeš na progi, ki jo menjavajo razvijalci, in pač voziš kroge, tako kot še ducati drugih igralcev, ki se jih trudiš preseči z najboljšim časom. Tu in v enoigralskem time trialu te spremlja duhec. Čeprav so multiplayerske dirke zaradi le štirih orožij malo osnovne in jih morijo nepremišljeni detajli, kot je odsotnost brskalnika (pridruževanje je zgolj naključno ali na podlagi prijateljstva), so vsekakor boljše od puščavniških. Ob odsotnosti goljufivega playstationa je zabava precej boljša tako za začetnike kot za izvedence. Prvi odkrivajo zakonitosti in detajle, medtem ko drugi driftajo kot zblaznelci ter premišljajo o učinkovitem razmerju med rabo nitra in ščita za kar najboljši rezultat. 

Dvoigralstvo na razdeljenem zaslonu seka. Igra sicer ni zares globoka; rekel bi, da ima Mario Kart Wii več subtilnosti. Vseeno je mož­nosti, da zavdaš konkurentu, kar nekaj. Iz ozadja mu spražiš trtico, da perje leti širom kavča.

Češnja na tortici so pak kreativna orodja. Svoj avtoček lahko narediš iz stotin prednastavljenih objektov, od karoserij do lizik iz prtljažnika, šoferčka polepiš z nebrojem očesc in tatujev ter ustvarjaš lastne proge. Editor slednjih je preprost, saj omogoča brzopeto in napol avtomatsko izdelavo prizorišča, a je zadosti mo­čan za unikatne, izpiljene kreacije, če si vzameš čas. Drži, kljub rabi gesla Play.Create.Share ni direktne primerjave z LittleBigPlanetom, saj ne mo­reš izdelovati lastnih objektov, marveč le preurejaš, sučeš ter barvaš obstoječe. Prav tako ve­či­no sestavnih delov odkleneš v enoigralski kam­­panji, kar zaradi njene tečnosti ni najboljša poteza. A vseeno je kreativna plat moč­na, priljudna in koristna. Svoje stvaritve moreš takoj postaviti na ogled nalinijski skupnosti in iz njene malhe vzeti na kupe kartov, voznikov ter prog. Takoj ko robo stegneš z neta, je pripravljena na uporabo tako v eno- kot večigralstvu. Seveda pa se rangirane tekme ne odvijajo na garažnih nivojih, kljub temu, da je kvaliteta slednjih mestoma presenetljiva. 
Torej. Če si kolerik in nameravaš to kartovščino na­žigati čisto ali predvsem sam, se ji raje ogni, saj je preveč nepoštena. Ne pravim, da solerstva s trudom in spretnostjo ne boš končal, vendar se pri tem ne boš sproščeno zabaval. Nasprotno pa velja, če ti dišijo solidno večigralstvo, koš kleparskih orodij in internetna izmenjava vsebine. Dobro se boš imel na razdeljenem zaslonu ter na liniji in če drugega ne, se lahko življenjska doba igre zaradi rokodelstva močno podaljša. 

Fini urejevalnik ti omogoča, da svojo progo narediš v pol minute. Vsaj toliko zna žal trajati, da se včita posamezen nivo ali da prideš nazaj v menije, in to navzlic namestitvi na trdi disk. Tako počasno nalaganje moram kar pokarati.

 

ModNation Racers
PS3 za playstation 3
objavljeno: Joker 203
junij 2010

79