Kot v NHL 10 (pri katerem je še dosti manevrskega prostora za udejanjenje take akcije, kot je na ledu v resnici, dočim se je FIFA temu že hudo približala) se malo večje težave začno, ko nisi na igrišču. Kakor je nalinijska akcija izvrstno gladka, tako če igraš eden na enega kot deset na deset (to je bila še pred leti znanstvena fantastika, zdaj pa je samoumevna realnost - lepo), umetna pamet ni dobila kake nove dimenzije. Vnovič jo odrejata tista znana fifaška me­ša­ni­ca življenjskosti in robotizma ter dejstvo, da različni klubi ne igrajo tako sebi primerno, kot bi se spodobilo. Je dobra, vendar ne izjemna. Kakor so razširili direktorski način, ki kar prekipeva od novosti, ga kazijo primitivni hrošči, kot so neverjetni prestopi in tumpast pomočnik, ki ti na lastno pest sestavi hecne enajsterice. Saj ne, da ga ni moč igrati, ampak saj veš - kdor je videl nagega Puyola v slačilnici, se mokrega pudlja boji. In kakor je na liniji fino imeti mož­nost rematchev in biti razporejen v normalne veš­činske razrede na podlagi dodeljenih točk, moraš formacije vedno znova izbirati na roko. Taktičnih elementov ni mo­goče pod­robno urejati pred sreča­njem, tem­več moraš to storiti prej, tako kot ne med tekmo spreminjati po­ložaja igralcev v formaciji.

Editor prekinitev je orodje, ki bo sedlo resnejšim igralcem. Ti pa bodo jez­ni, ker EA v rangiranih vsemrežnih srečanjih pušča tako malo svobode.

Prav tako bi si želel lige prvakov, za katero ima licenco slad­ko smeječi se Konami, ali svetovnega prvenstva, dočim EA dodatno računa za fino lastnost, ki se ji reče live season 2.0. Tu izbereš klub, nakar strežniki igri vsako sredo dostavijo nove podatke o tem, kako mu gre v resničnosti, ti pa v Fifi sodeluješ na istih tekmah. To je nadgradnja lanskih Adidasovih lig, od katerih je bila ena zastonj, letos pa ni brezplačna nobena več. Razumem, da je live season večji projekt, toda ena liga na xboxu 360 stane 400 Microsoftovih točk oziroma slabih 5 evrov, vse pa 800 njih oziroma nekje desetaka. Pri igri, ki sama po sebi košta 60 bruseljčanov. Brez besed sem, kako nategunsko in dobičkarsko je to od EAja, in psujem jih, kako si upajo tako posiljevati stranko. Live season bi moral biti del izdelka, za katerega si toliko pošteno plačal. Pika. Tudi modus be a pro, kjer skušaš uspeti kot fuzbaler, je zopet nekam enoličen. Se pa do neke mere odkupijo z internetnimi ligami in novima na­či­noma virtual pro ter profesionalnim klubskim tekmovanjem. Virtual pro ti omogoči, da svojega iz nič ust­var­jenega žogobrcnika popelješ skozi več sezon modusa be a pro, pa tudi njega rabo drugje - v takojšnjih tekmah, direktorskem načinu in pro klubih. Pri tem zlagoma napreduje in te tako frpjsko priklene pred televizor. Pro klubi so druga svežost, gre pa za lastnoustvarjene ekipe z izmišljenimi igralci, ki jih lahko uporabiš tako v puščavništvu kot na liniji (le v ustreznem omejenem načinu). Kul, čeprav sta se mi bolj od vsega tega dopadli arena za prost trening in urejevalnik prekinitev (set pieces), kjer natančno določiš, kako naj se nogometaši gibljejo ob prostih strelih ter kotih. Škoda, da tega ni moč uporabljati v rangiranih spletnih tekmah, ker se izdajatelj boji goljufij.

Jačanje lastnega nogometaša oziroma nogometašev (virtual pro) skozi več načinov je privlačna in dobrodošla novost, klubi po meri pa dober odstop od klasičnih postav. Ima master league konkurenco?

Ne dvomim, da bodo v Fifi 11 zadeve pošraufali, privili sistem, porezali količino čudnosti, ki v tako dinamični igri kajpak nastajajo. A dotlej - in morda tudi potlej - je tole najboljši nogomet. Žal mi je, Pro Evič, ce­nim te dolgoletno, ampak po demu in vsem sodeč si ne znam predstavljati, kako naj bi izdaja 2010 nadkrilila pričujoče. FIFA 10 je akcijska, adrenalinska in ljubi napad, hkrati pa ne zanemarja obrambe ter vsebuje mnoge subtilnosti - 360-stopinjsko vodenje, organske, neskriptane situacije, velik vpliv taktik in postavitev, pravšnje upoštevanje prednosti in pomanjkljivosti športnikov, umetnost podaj, napredno drib­anje. Vse v izjemnem grafičnem motorju z odlično fiziko žoge in uradno licenco domala vseh znanih klubov ter reprezentanc, s Holandci in Kroati vred. Saj je res, da nekaj težav je, da izdajatelj kazi podobo s smrdljivim zaslužkarstvom in da so nemalo pokradli iz Pro Eva. Pravzaprav desetica na trenutke deluje kot izpiljen PES, krivoverstvo gor ali dol. Toda rezultat je tak, kot je - najboljše od obeh svetov. Greva še eno, Klitone, olujo stara! Še eno in še eno.