IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 3 » Virtua Fighter 5
Virtua Fighter 5

Sneti se zadere "VUSHDEEE!!!" in kot nindža plane v tehnični elektroboj.

Dragi Kekken, ne, za spremembo nisi zajebal, zato tega maila ne rukni med spam in ne pobegni na soline dodajat NaCl s tekočino iz svojih očesc. Odgovarjam ti na vprašanjce, ki je dejansko zanimivo. Pobaral si me, ako med vsemi temi poki okrog kepe to še pomniš, če se splača nabaviti PS3 z Virtua Fighterjem 5 ter ga postaviti na častno mesto naslednje vseslovenske tepežkarske prireditve, Pretepa.

Verzija za PS3 bazira na avtomatni reviziji B. Skupnost upa, da bo inačica za xbox 360 temeljila na reviziji C in bo spretno vključila spletnost.

Lahko bi ti sicer napisal "Moooo, VF5 ga seka ..." in bi bila stvar jasna. Ampak denar za mašino je velik in igra stane nesramnih 75 evrov, tako da potrebuješ kako besedo več. Zunanjosti ne bom posebej hvalil, vedi le, da je forumsko nabijanje o nazobčanih robovih in 'nič posebnega' občutku razvajensko sranje. Voda je res čudna, koža sumljivo voščena in kak rob žagast, a malodane vsako ozadje nosi toliko podrobnosti in vsak borec je animiran tako čudovito ter brez napake, da čez nekaj dni samo gagaš. Uničujoča lepota je to, ki se ne razkrije na prvi pogled. Načinov si vajen: avtomatnega arcade moda, ki postreže s tipičnim nizom sovragov, dokler ne dosežeš šefice Dural, opremljene s potezami vseh likov; versusa za dva; in questa. Ta te v slogu štirice in Tekkena 5 popelje po navideznih igralnicah, kjer srečuješ na ducate umetnopametnih izzivalcev ter sodeluješ na turnirjih. Za nagrado ti raste čin in nabiraš oblačila ter modne dodatke, s katerimi se krasotiš. Umetna pamet predstavlja precejšen izziv: začni na very hard in karkoli nad prvim danom ti bo dinamično štelo rebra, da bo veselje. T5 ne seže do tja.

Dober spletni plac za fakjuje in trenažne nasvete so forumi na virtuafighter.com, razdelek dojo.

No, tebe zanima vsebina, in brez slabe vesti ti povem, da je VF5 izpolnitev sanj hardcore pretepača. V primerjavi z VF4 Evo je nadalje izpiljen, dodali so lepše prehode, tako da so spopadi manj odrezavi, in seveda je spet vse odvisno od oken, ki se merijo v par sličicah na sekundo od skupaj šestdesetih. Ne glede na to, ali govorimo o popedenanih starih likih, od Akire prek Vanesse do Wolfa, ali simpatični dvojici novincev - mali prefriganki Eileen, gibčnemu ruvaču El Blazu - so srečanja smrtonosni plesi, kjer imaš v vsakem trenutku več možnosti kot v katerikoli drugi 3D pretepačini. Razdalja, tempo, izvajanje potez, moč proti hitrosti, enostavnost proti zapletenosti, odprtost proti želvakanju, vse je spolirano do visokega lošča. Kot si lahko misliš, to ne pomeni, da je enostavno ali da bo všeč vsem. VF je manj bleščav od Soul Caliburjevega orožarskega baleta in Tekkenovega bilderstva, učenje je mukotrpen proces z branjem kilometrskih fakjujev, izvajanje kompleksnejših potez izrablja prste ter izvablja obup. V tem špilu ne bo vsak postal dober, čeprav si še tako prizadeva. A žulji so nagrajeni z vedenjem, da če si car v Virtua Fighterju, si dojel marsikaj o tehniki samih borilnih veščin. Nič čudnega, saj si vanj vložil približno toliko časa kot v črni karatejski pas ...

Japonska inačica je regijsko nezaščitena, vsebuje komentar, tekst je večinoma v angleščini in na Ebayu je s poštnino cenejša od evropske.

Gotovo je res, da je manko kakršnekoli spletne vsebine razočaranje; vsaj dolpoteg duhcev bi lahko omogočili. Takisto je nezaslišano, da je datoteka s tvojim fajterjem neprenosljiva, tako da je ne moreš dati na USB-ključ in je nesti na prijateljev PS3. In zoprno je, da so vrgli ven učne ure, ki jih tako zapletena zadeva nujno potrebuje. Ampak jaz te poznam. Če bi se mi zdelo, da daš več na šminko kot vsebino in da od next-gen pretepačine absolutno pričakuješ tepež po netu, čeprav bi tam frejmi ob čemerkoli zunaj krasne desetmegabitne povezave izpadali ko blesavi, bi bil do VF5 bolj zadržan. Prav tako bi ti, če bi te imel za količkaj priložnostnega igralca, svetoval, da ostani pri Tekkenu 5 in Soul Caliburju 3, ker sta ti mlatilnici po zapletenosti dosegle takole 75 procentov Virtua Fighterja, ali celo pri VF4 Evo. S tem, da vse to laufa na stari mašini za sto petdeset evrov. Toda ti si pretepaška kastrola, utolčena, katansko skaljena v večnih dvobojih z Galki, SmrKi in Štrumfi ter podobnimi hrusti. Ker izhajaš iz 2D šole Street Fighterjev in SNKjevih mojstrovin, slično popolnost zahtevaš v 3D svetu, in večkrat sem te že slišal bentiti, da človek v Tekkenu in Soul Caliburju hitro doseže vrhunskost ter ugotovi, da ni vse tako natančno, kot bi moralo biti. No, Virtua Fighter 5 je korak v popolnost, ki ga iščeš. Sicer ga mastno plačaš, konkurenti so mu za petami in skrajni čas je, da serija naredi korak v prihodnost - z neravnimi tlemi (tam je že bila), zgodbovno podprtimi liki, poškodbami. Vendar igra nudi toliko brezkompromisne globine in je tako čudovito uglašena, da se ti hoče ob nje študiju (študiju, ne učenju!) sfecljati od vsega lepega. Zato ja, na naslednjem Pretepu je črna zvezda z Virtua Fighterjem 5 nuja. Bomo zrihtali popust, ti pa natreniraj, da ne bodo padali neki bedni žvajzi in komboti za froce. Špil ima da zasije v vsej lepoti svojega um begajoče kompleksnega, bogami perfektnega sistema. Česarkoli manj si ne zasluži.

Virtua Fighter 5
Sega za playstation 3
objavljeno: Joker 165
april 2007

86