IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 3 » Guardians of Middle-earth
Guardians of Middle-earth

Aggressor je nekoč igral Guar­di­ane, nakar je dobil puščico v internet.

BAM! Bilbo je odskočil v trenutku, ko je Sauron zamahnil z buzdovanom in v tleh s treskom naredil majhen krater. S spretnostjo izurjenega zmikavta jo je hobit popihal izpred zlodejevega obličja proti hosti. Tedaj se je iz nasprotne smeri prikazala v sivo haljo ovita postava. Gandalf. Z zamahom palice je vešč priklical ognjeni izbruh, ki je Bilba spremenil v kupček kadečih se kosti. “Eheh, dobro si ga,” se je zarežal Sauron. “Matr, kakšen n00b,” je odvrnil Gandalf.
Kaj, Gandalf in Sauron v španoviji?! LOTRovi puristi naj zapustijo prostor, kajti Guardians of Middle-earth ni igra, skozi katero bi podoživljali junaštva iz Tolkienovih povesti o Srednjem svetu. Gre za večigralsko nalinijsko areno ali naslov vrste MOBA, kot so League of Legends in Dota (Defense of the Ancients). Če s tovrstnimi naslovi nisi seznanjen, brž preberi tozadev­ni tematski članek v prejšnji številki.

GOME je najbližji posnetek Dote za konzole. Z vrha gledaš na bojišče, kjer dve moštvi s po petimi junaki svojima vojskama utirata pot k nasprotni utrdbi.

Dota za konzole 

Tudi v Guardianih se stepeta dve moštvi s po petimi igralci, od katerih vsak nadzira po enega junaka. Okrog nog pa jim drobenclja vojska ra­čunalniško vodenih soldatov, ki naskakujejo na­sprotno utrdbo. Le da so heroji tokrat Legolas, Gollum in drugi liki iz Srednjega sveta. GOME ni prva igra po tem kopitu na konzolah, je pa od vseh najbliže izvirni zamisli Dote, saj na bojišče gledaš zviška. 
’Mobe’ slovijo kot klikotavsko zahtevne igre, zato so morali avtorji pri Monolithu sistem za konzole nekoliko prirediti. Štiri veščine, ki jih obvlada vsak od likov, so oblikovali tako, da z njimi ni treba natančno meriti. Bodisi delujejo na vso okolico, ko šef Nazgulov demoralizira bližnje sov­raž­nike, ali v določeno smer, kamor Legolas spusti snop puščic. Bolečino usmerjaš z desno gobico, medtem ko šampiona premikaš z levo. 
Uroki so vezani na joypadove prednje gumbe, medtem ko z desnim petelinom mlatiš, z levim ter kri­ž­cem pa kličeš natovorjene priboljške. Zamisel se od­lično obnese, kajti usmerjanje z gobico je naravno, metanje ognja pa še vedno zahteva nekaj vaje.

Poleg relikvij moraš odkleniti tudi nekatere like izmed osnovne dvajseterice šampionov. To lahko napraviš zgolj z igranjem, ne pravim denarjem.

Vargova šapa +5
Položaj olajša tudi dejstvo, da GOME ne pozna 'last-hitov', s katerimi v Doti dobiš denar, ko kolješ zverjad. Tu namreč cekina sploh ni, saj heroj med igro napreduje le z izkušnjami, ki ga odpeljejo do štirinajste stopnje. Partije so zato dosti hitrejše in krajše kot v sorodnih naslovih. Osnovni modus battleground ima celo časovno omejitev dvajsetih minut! Znalci bodo igrali elite battleground, ki omejitve nima.
Ker ni denarja, odpade kupovanje opreme med igro. Si pa izven matchev urejaš spisek relikvij, kot je morgulsko bodalo, ki junaka okrepijo z bonusi. Igrač­ka­nje s kombinacijami teh priboljškov je fajn. A ker je treba vse te reči postopno odklepati z zmagami, se bodo začetniki počutili, kot bi jih vrgel med trop vargov, saj imajo veterani občutno prednost. 
Zlasti moram poudariti, da je GOME s tem plitvejši od Dote, saj se tam z izbiro opreme med igro dinamično prilagajaš sovražnemu moštvu, česar tu ne moreš početi. Tudi obe karti – tristezna in enostezna – nista tako labirintasti kot Dotina. Čuvarji namesto tega postrežejo z drugimi idejami. Po kartah so razpostavljeni oltarji, ki jih moštvo zavzame, nakar zagotavljajo bonuse. Kot v League of Legends imaš lahko neodvisno od izbire junaka s sabo še posebne moči (commands), ki segajo od malih, kot je zdravljenje, do priklica enta ali samega Balroga.

Podoba ni tako razločna kot pri LoLu ali Doti 2 in množični spopadi so včasih nepregledni. A ni, da bi se preveč sekiral.

Aragorn za šecto mark
Pomislekom navkljub so boji zabavni, tekoči in dovolj spretnostni, da bodo v igri uživali začetniki ter tisti ljubitelji aren, ki si želijo hitrih in manj napornih bojev. Če si ventilator Prstanov, toliko bolje, ni pa to ključ­no. Junaki so dobro govorjeni in imajo posrečene prijeme. Golum nasprotnikom skače za vrat in Eowyn dviguje ščit, da zaščiti soborce. 
A po drugi plati karte ne pričarajo vzdušja Srednjega sveta, saj zaman iščeš znane lokacije, denimo Helmov brezen. Tudi lista tridesetih herojev je čudna. Na njej imaš zgoraj omenjene, ni pa Aragorna (marveč njegov fotr), kot tudi ne Gimlija (ampak njegov fotr). Izgleda, da bodo znana imena molzli s plačljivo dodatno vsebino. Za 15 evrov, kolikor špil stane na online konzolnih štacunah, namreč dobiš dvajset likov, medtem ko naknadni stanejo po dva evra ali nekaj manj v season passu. Med njimi so Bilbo, Thorin in Saruman, ki je dospel ravno ob pisanju teh vrstic. 
Avtorji so s tem resda dojeli, da je treba spisek širiti. Ne razumejo pa, da je ključni element take igre stabilna omrežna hrbtenica, kajti linija se opoteka kot goblin, preboden z Glamdringom. Vsakih nekaj spopadov letiš ven in lag je neprestano moteč. Nerad nižam oceno zavoljo tehničnih tegob, a ker je od izida že nekaj mesecev, Monolith pa problemov še ni zrihtal, je stanje nesprejemljivo. Dejansko si prisiljen večji del časa igrati z boti! Ko jih naviješ na najtežjo stopnjo, so v redu nasprotnik za trening, ne morejo pa nadomestiti ljudi. 
Dokler težav s povezovanjem ne rešijo, Čuvarje stež­ka priporočim. Ko / če jih bodo, pa vedi, da gre za presenetljivo soliden naslov, dokler ne iščeš resnejših izzivov. Ali ne poseduješ PCja, kjer so Mobe free to play.

Guardians of Middle-earth
Monolith / Warner Bros. za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 237
april 2013

67