IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 3 » Ni no Kuni: Wrath of the White Witch
Ni no Kuni: Wrath of the White Witch

Sneti si odslej za sopotnika prav­ljič­ne dežele želi nosonjo iz Walesa.

Pride trenutek, ko imam dovolj. Dovolj klavcev teroristov, zarot, napadalcev iz vesolja in herojev za lastne potrebe. Dovolj špricanja krvi vse­­povprek, nesmiselnega rožljanja z orožjem ter vsesplošnega zverinstva. Tedaj si zaželim nečesa pravljičnega, risankastega, toplega in optimističnega, s sporočilom v sredici in bogato oblogo lepote naok­rog. Nečesa takega, kot je tretjeosebna japonska frpjka Ni no Kuni, kar v jeziku samurajev pomeni Drugi svet.

Alica v Oliverjevi deželi
Vanj po družinski tragediji uide deček Oliver, ki v petdesetih letih minulega stoletja biva v idealiziranem ameriškem mestu Motorville. S kompanjonom Drippyjem, odbitim vilinskim bitjem, ki ima v na­brek­nje­nem nosu rinko ter v njej svetilko (ej, ne sp­ra­šuj, Japonci, prav?), se preseli v izmišljeno deželo iz fantovskih pripovedk. Tam živali govorijo, po luftu plahutajo pozoji, morja pa niso varna pred okostnjaškimi gusarji. Vendar ti niso najbolj srhljivi, kajti alternativno dimenzijo ogrožata črni džin Shadar in njegova gospodarica Bela čarovnica. Če ju bo Oliver porazil, bo razrešil travmo zaradi nesreče, ki ga je zadela.
Za razliko od mnogih površnih, plitkih in amatersko vkup zmetanih pripovedi v igrah je tale v Ni no Kuni krasna. Za temelj si vzame kultni roman Alica v čudežni deželi, kjer punčka skozi zajčjo luknjo ubeži nesmiselnosti vsakdana odraslih. A nadgradnja je njej lastna. Hitro uvidiš, da gre za kalejdoskop znanih, predvsem fantovskih pravljic, kar klišeje naredi simpatične in upravičene. Zmaji, pirati, duhovi - kar je v deški glavi, se znajde na zaslonu. Poleg tega ji čar daje interaktivnost, saj je drugače, če nekaj bereš ali če to igraš. Vendar fabula ni preveč obremenjena z za JRPGje tipično melodramatičnostjo in melanholijo, temveč je bistveno bolj zahodno realna.

Nedeljska narava igre je posebej vidna proti koncu, ko te pričaka ta coprnik. Tip menjava avre, kar bi v resnem frpju pomenilo nujno prilagajanje. A sesuješ ga s prijemi, ki so bili učinkoviti vseskozi.

Pripoved nenehno teče na dveh nivojih: konkretnem in prispodobnem. Prvega bodo cenili mlajši, ko bodo spremljali, kako se Oliver skozi mnoge avanturistične prigode iz nežnega smrkavca spreminja v fanta, pri čemer mu pomagajo prijatelji njegovih let. Sreča kravje in mačje ljudi, odkrije izgubljena mesta, rešuje nesrečnike, teče, pluje in leti ter križa račune hudobiji. Za krepčilo pa žlampa kavo in golta čizburgerje, kakor je vajen iz ameriškega doma.
Višjo plast bodo razumeli bolj odrasli igralci. Ne gre le za zgodbo o puberteti, marveč za opis tega, kako ljudje v različnih okoliščinah izgubljamo 'kose srca'. V vsakdanjiku nam manjka ljubezni, sočutja, prijaznosti, poguma, samonadzora. Oliver to simbolizira s sposobnostjo jemanja in dajanja delov srca, ki jih je osebam ukradel strašni Shadar in jih s tem naredil jezne, obupane, bojazljive ... Ko med igranjem naletimo na bitje, ki bi tak kos lahko dalo ali prejelo, ga lahko po pogovoru vsrkamo v magično posodo ali ga iz nje za nekoga vzamemo, s čimer običajno izpolnimo kvest.
Malce tečno je, da je lahko v posodi le ena vrsta srca naenkrat. Toda zamisel je izvrstna in dogajanje prevleče s posebno teksturo, kjer se realnost meša s sanjami. Povrhu imajo nastopajoči duševne dvojnike v Motorvillu, kamor se je moč seliti s posebnim urokom in tako razrešiti par zagat.

Plus točka so pravi miselni orehi. Nekateri terjajo premikanje kipcev po tleh, da se odpro duri, drugod moraš dejansko vpisati ključno besedo. Zgoščeni so v prvi polovici.

Onkraj plank
Vseeno Oliver v realnem svetu prebije malo časa, saj je poudarek na onem drugem. In kakšen je! Frpjski, kot se spodobi. S pomanjšano, od zgoraj gledano druščino je moč svobodno vandrati po zajetnem nadsvetu z več celinami, po katerih so posejana mesta, votline in ne predolge ječe. Korake ubiraš po zelenih planjavah, puščavi, gozdovih, skalnatih previsih in ledenih prostranstvih pod sencami oblakov ter ob pihanju vetra, ki dviga škrice oblek. Obiščeš mesta, ki razvajajo oko s čudovito arhitekturo, pradavne templje, kjer se po hodnikih razliva voda, svetišča visoko v gorah, na katere sveti žarka luč sonca ... Občutek je fantastičen. Kasneje dobiš ladjo, s katero se prevažaš po morju, in urok za instantno prestavljanje po obiskanih lokacijah. Ultimativni način prevoza pa je prijazni zmaj, s katerim vihraš po luftu, da ti igra srce.

Wrath of the White Witch krasi ena najlepših izvedb sploh. Level-5 so šlo v španovijo z animejskimi prvaki v studiu Ghibli (Spirited Away, Mononoke ... glej japanko prejšnji mesec) in posrečilo se jim je ustvariti risanko, ki jo vodiš. Ne gre le za prvovrstne vmesne animacije, nekatere klasične, druge narejene z raču­nal­nikom. Navsezadnje jih ni toliko, da bi tvorile razkosan celovečerec. Najbolj pretresejo liki, naj gre za Oliverja in njegova spremljevalca ali za mimoidoče. Vse osebe so navzlic rahlo cel-shaded svinčnikavosti življenjske, z jasno izraženimi osebnostmi. Udejanjene pa so z zvrhano merico domišljije, naj gre za ljudi kot ljudi ali za človekolike živali. Pet metrov visoka kravolika vladarica, mestna populacija, ki nosi oklepe in vepraste maske, tetice s psički, razdraženi pustolovci, nekdaj veliki čarovniki, ki zdaj prodajajo 'babane', zgovorni jetiji ... Dopolnjuje jih Wizard's Companion, knjiga, ki govori o svetu in se sproti polni s čudovitimi ilustracijami, podatki in celimi pravljicami. Koliko truda je moralo iti zgolj vanjo ...
Piko na i pribijeta vr­huns­ka in­štru­­men­talna glasba Ghiblijevega hišnega skladatelja Joa Musashija in prvorazredna lokalizacija (izbereš lahko tudi izvirno špraho). Čeprav dosti teksta ni govorjenega, čveka ne manjka in je do obisti profesionalen, naj gre za japonščino ali angleščino. V slednji navduši mali Drippy s posrečenim valižanskim naglasom. “Tidy, mun!” Najbolj seka splošni občutek za jezik, saj mrgoli besednih iger. Sova v trgovini te odslovi z “Owl be seeing you soon!”, mački govorijo “Much apurriciated!”, kravja vladarica je 'Your Moojesty', poredni modri hišni duh, ki omogoča alkimijo in spomni na onega iz Disneyjevega Aladdina, pa se kliče Al-Kimi. Odlično, ne tako kot v kupu drugih igric, katerih scenaristi ne ločijo niti med it's in its. Kaj šele, da bi se inteligentno poigravali z besedami!

Ghiblijeva magija je najbolj vidna v Drippyjevi vasici. Risankavosti ustrezno lahko položaj shraniš kjerkoli, v like pa izkušenj ne vlagaš sam, temveč se statistike po jrpgjsko višajo samodejno.