IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 3 » Sorcery
Sorcery

Z dildom maha Kavbojc zali, scopra ogenj, vse zapali.

Okoreli igralci so ob visokoletečih napovedih, ki so spremljale najavo čaralne igre Sorcery na predlanskem E3ju, le-tega sprejeli s previdnim upanjem. Kako ga ne bi, saj je kazalo, da se naposled obeta špil za playstationov mahalni dildo move, ki bo razveselil še koga drugega kot stare mame in kratkohlačnike. Takisto je imel prste vmes Sonyjev studio Santa Monica, znan po kvalitetnih igrah za zrelejše občinstvo.

Predse moreš zadegati ognjeni zid, ki pa ne rabi le kot ščit. Skozenj zalučani izstrelki se namreč domiselno navzamejo plamena in poskrbijo, da je zlobcem vroče.

Coprnik in princeska
Klišejska, otroška štorija da takoj vedeti, da zna biti ciljna publika drugačna. Pridružimo se najstniško zoprnemu čarovniškemu vajencu Finnu, ki si v odsotnosti mojstra sposodi njegovo čarobno paličico in se kratkočasi s spreminjanjem ovac v pujse. Spremlja ga hecna mačka, ki sliši na ime Erline. Ko se podita okoli, po nesreči sprožita starodaven urok in razkrijeta njeno identiteto vilinske princese, ki se skriva pred zlobno materjo. Ta kajpak ne izgublja časa, zato je na Finnovih golih plečih, da porazi zlo in očara kraljično. Hujši preobrati in zapleti ne sledijo, je pa preprosta fabula, ki se napaja iz irske mitologije, luštno predstavljena z vmesnimi sekvencami, ki spominjajo na animirano različico knjige iz Kellsa.
Podoben manko globine pesti igranje, ki temelji na hoji, mahanju in hitrostnem izmikanju z gobico. Srž tretjeosebne akcijade je v izključno mahalnih čirulah-čarulah, ki izpadejo presenetljivo uživantsko. Izbljuvke natančno pošiljaš v vse smeri, za nameček pa lahko streljaš v višino in okoli ovinkov. Žal je grdobijanov le peščica – goblini, kostkoti, troli, vilinski aša­ši­ni, pajki in vile raznih elementov. Nekaj raznolikosti na srečo je, saj te nekateri nadlegujejo z loki od daleč, drugi samomorilsko šepajo proti tebi z bombami v rokah in tretji vihtijo ščite. Tudi Finnu pride ščit prav, ko se ti capini preveč pribli­žajo, saj rabi ustvarjanju razdalje, potrebne za vihtenje palice in žlampanje zdravilnih napitkov. 

Ko s kroženjem palice prvič sestaviš most, je fino. Ko isto storiš desetič, si želiš, da bi pri stvarjenju 'zagonetk' razvijalci uporabili kanec več domišljije.

Potterjanstvo za telebane 
Move deluje in nemalokrat se ti na obraz prikrade nasmešek, zlasti ko arzenal urokov nadgradiš z ognjeno, ledeno, vetrovno in električno magijo. Med njimi preklapljaš s stiskom gumba in preprostimi gibi, nakar jih elegantno kombiniraš. S hitrim potegom vstran predse postaviš ognjen zid, skozenj pa pošlješ tornado, ki vsrka ogenj in iz sovragov naredi čevape. Tudi nekaj šefov navduši, saj terjajo pametno rabo vseh elementov. Zlemu entu na primer zamrzneš ude, nato mu jih z običajnim izbljuvkom razstreliš in vmes z elektriko cvreš nadležne pajke. 
Težavnost lahko prilagajaš sproti, a glavni zlodej je vselej kamera, ki jo osredotočaš s hrbtnim gumbom na sixaxisu oziroma navigacijskem kontrolerju. Čim se prične boj, se pogled namreč prilepi na sovražnika in ti omogoči kroženje okoli njega. To je v redu, a zmo­ti avtomatika, saj kamere ročno ne moreš uprav-ljati ali odlepiti, skalovje in drevje pa se ti se rado postavi v napoto. Pogled bezlja ravno, ko nate najbolj navalijo in te stisnejo v kot! Crucio, razvijalci!

Spočetka razveseli natančen nadzor brez zamika, a žal najeda kup težav in manko vsebine. Kljub temu igro na ploščku in na PSNju cenijo na dobrih 30 bruseljčanov.

Še bolj gre v nos nenehno vodenje za rokico. Izkušnja je povsem linearna in če se pot razcepi, gre kvečjemu za bližnjico in kako skrinjo z goldinarji ali sestavinami za alkimijo. Na raziskovanje pozabi, saj lahko skačeš le na vnaprej določenih mestih, kar velja tudi za pretvorbo v podgano ali ptico. Okolja nihajo od dolgo-čas­no enoličnega mesteca do nekoliko bolj vzburljivih, kot so pisan vilinski gozd in čarobna križpotja, ki spomnijo na lebdeče gore v Avatarju. Pustolovski elementi so prisotni v obliki lahkotnih zagonetkic. Tu in tam popraviš most, v določenem vrstnem redu prevetriš par tarč, zaledeniš reko in z elektriko zbodeš golema, da odpre duri. Saj bi bilo še kar zanimivo, če ne bi vsakič dobil tako pisnega napotka kot jasne obrazložitve od kosmate pribočnice. 
Otročje in nepotrebno razvlečeno je tudi stvarjenje napitkov, s katerimi si trajno višaš statistike. Najprej moraš dognati vse kombinacije živil, ki si jih lastiš, nakar moraš vsakega posebej pahniti v kotel, kar storiš muvalno. Zlij, natresi, zmelji, zmešaj, ponovi. Zapestje ni hvaležno in kmalu ti je jasno, kako se počuti Hermiona po božanju Ronove čarobne palice. Omeniti gre še potujočo štacuno, ki te pričaka na vsakem tretjem vogalu in v zameno za keš nudi zdravilne napitke ter alkimistične surovine. 

Ko te v kot ujame kup grdinov in kamera muti, življenje hitro odteče. Za dodatno napetost poskrbijo zdravilni napoji, ki jih moraš pred lokanjem muvalno pretresti.

Kratek vzpon na Klek
Sorcery pokaže, da je mahalna tehnologija tovrstnim igram dorasla, saj zna biti copranje jako vzdušno. A že naslednji trenutek iluzijo prekine kaka od zlih zamer. Na dolgi rok ga pestijo neizkoriščen potencial, plitkost, tehnične težave in kratkost, saj zanj potrebuješ le dobrih pet ur, motivacije za vnovično preigranje pa ni, razen če se ti gre za trofeje. Razlog za nakup lizike move Sorcery tako ni, če pa jo že imaš, se splača počakati, da mu cena pade. 

Sorcery
The Workshop / Sony za playstation 3
objavljeno: Joker 228
julij 2012

61