IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 3 » F1 2012
F1 2012

Snetija najame Team veseli ventilč­ki. Razmere na stezi postanejo pestre.

Enoletni izdajni cikel je pri mnogih osovražen, a dostikrat gre za tiste špile, ki jih potem nažigamo vse leto, ker so povezani z resničnostjo. Taki so nogomet, košarka in, jasno, formula ena. Če ne gre za nepopiljeno mineštro brez ambicij, za denar dobimo veliko igranja, ki je tolikanj bolj učinkovito, ker vsaj delno teče vzporedno s pravim športom.
Codemasters so ga sicer že v štartu posračkali, saj njihova F1 izhaja septembra, ko je mimo več kot pol sezone. Zdaj smo med trinajsto dirko v Italiji in štirinajsto v Singapurju; navzlic podaljšanemu seznamu jih je skupno dvajset. Krepko moraš torej pospešiti, da ujameš koledar, in po zlu gre mož­nost sinhronizacije z dejanskim odvijanjem, kar bi bilo v digitalnem izdelku revolucionarna poteza. Teh na žalost v F1 2012 ni.
Kljub temu gre za solidno nadgrajeno, naphano dirka­či­no, ki skrbi tako za naprednejše voznike kot za začetnike in fotrčke. Take, ki bi ga radi v okviru popolne uradne licence v vlogi Hamiltona, Vettela, Alonsa in ostalih dokaj brezbrižno tiščali po vseh oficielnih stezah, od Japonske prek Bahraina in Silverstona do Brazilije ter Združenih držav, kjer bodo Teksačani v času izida igre 21. septembra še polagali asfalt.

Preveč divji štarti niso priporočljivi, saj v gneči hitro stakneš poškodbo, do boksa pa je dolga. Raje vozi dobro in potrpežljivo načrtuj napade.

Medmet pospeška
Kakor imajo nekateri Codemasterje v zobeh, je nekaj gotovo. Odlično so ujeli surovo vznemirjenje pri pičenju tristo na uro z 2,4-litrskimi osemvaljniki, ki presežejo sedemsto konjskih moči, se zavrtijo z 18.000-krat na minuto in požla­mpajo 75 litrov na sto kilometrov, da Ala Gora štiha pri srcu. Bolidi F1 so resnične štirikolesne beštije, ki za volanom zahtevajo moža in pol.
Tega po televiziji iz oddaljenih kamer ne občutiš, nekaj žmohta si deležen šele v sliki iznad kokpita. V igri na velikem zaslonu, obkrožen z zvočniki in po možnosti z volanom v roki (podpora je široka, od Logitecha prek Thrustmastra do Fanateca - G27 se je obnesel izvrstno), je vtis konkretno drugačen. Dirkalnik leti kot sneta sekira, ušesa trga piš vetra in vse se trese kot jugo pri sto deset navzdol po vrhniškem klancu. Res škoda, da niso vdelali težko priča­ko­vanega pogleda iz čelade!
Groba sila, ki vlada v enosedežnikih iz ogljikovih vlaken z odprtimi kabinami in volani za 30.000 evrov, je kljub slič­ne­mu občutku hitrosti bolje zajeta kot lani in predlani. F1 2010 in 2011 sta sta bili gladki, domala gosposki. 2012 je zaradi prenovljene fizike amortizerjev in gum pristnejša, vznemirljivejša, bolj neposredna. Resnično ti omogoča, da stezo napadaš. Ko po ravninskem drvenju besno zaviraš - v F1 najprej upočasnjuješ ostro in nato doziraš finese - ter na robu zmogljivosti zaviješ v šikano, je avto le na videz stabilen, saj zna najmanjša neprevidnost botrovati izletu z asfalta. Neizprosnost F1, kjer je treba v delcih sekunde sprejemati prave odločitve, je od­lično zajeta, zlasti ko uporabiš DRS (omejen dvig zadnjega krilca) in KERS (elektromotor, ki za nekaj časa prispeva dodatno moč). V tem preprostem dejstvu je zajet velik delež nove vrednosti za denar.
Seveda ne vem, kako je v resnici voziti takega monstruma, tako kot nihče od vas ne, ampak izkustvo se mi zdi preklemano pristno in dovolj zahtevno za veliko večino. Sploh če izključim pomagala, kot so ABS, samodejni žlajf in barvito-trirazsežna vozniška črta. Na drugi strani si lahko neizkušen z njimi veliko pomaga, čeprav šoferstvo ni nikdar tako preprosto, da bi samo pritiskal gas in obračal volan.

Kot začetnik se v Torru Rossu na repu kolone bližam zavoju. Fizikalni model še ni tako napreden, da bi pri stiku koles sprožil prevračanja, kot se je zgodilo zadnjič v Spa Francorchampsu.

Medmet visokih obratov
Drugi plus je spremenljivo vreme na posamičnih delih steze. Sedaj ni nujno, da škrofi po vsem dirkališču, marveč je lahko prvi kilometer suh in v naslednjem ščije. To se ne dogaja kar naprej, a ko se, zna ključno vplivati na razmere in taktiko pri menjavi gum. Zdrs­ljivost formul na vodi je še prepričljivejša in preglednost, ko voziš v gneči in te spredaj vozeči dobesedno zalivajo, še slabša. Oni od zadaj pa se ti ne bodo več tako hitro zakantali v rit, saj te umetna pamet bolje 'vidi'. Po tednih drgnjenja bo skupnost v njej gotovo odkrila izkoristljive luknje, a na progi sem se počutil varnejšega. In hkrati kot del resnične dirke, saj je med računalniškimi vozniki prihajalo do prehitevanj in nesreč, da so se dvignile zastavice in je moral na progo zapeljati varnostni avto.
Vreme je prisotno tudi v večigralstvu, ki ostaja domala enako, z internetnimi ali LAN-dirkami za do šestnajst sodelujočih. Prav tako sta znova prisotna multi na razdeljenem zaslonu in lokalna co-op vožnja s še enim človekom v okviru ene sezone. A bistvene novosti so v puščavništvu. V prvem planu je trenažna seansa na progi Yas Marina, ki te v seriji preizkusov in videov nauči pravilne vožnje tako po suhem kot v dežju. Mojstrom bo za to dol viselo, vendar je korak hvalevreden, kajti vsi smo morali nekje začeti.

V dežju je pravi žur. Malo preveč plina ob vernih nastavitvah in že se sučeš kot vrtavka. Medtem po vizirju polzijo potočki vode in vidljivost postaja toliko slabša, kolikor močnejši je naliv.

Osebno sta me še bolj navdušili drugi novotariji. Prva je niz pol ducata zapored odklenljivih izzivov, kjer se v vnaprej določenih pogojih pomeriš z različnimi prvaki. Prehiteti moraš Räikkönena, odbiti Hamiltonove napade in premagati vseh šest na eni dirki. Vsak izziv ima tri spretno načrtovane zahtevnosti in s tem povezana odličja, pri čemer ni trivialna niti najnižja, pri najvišji pa sem orenk zašvical.
Druga kul noviteta je skrajšana sezona. V normalni vnovič voziš pet polnih koledarjev, pri čemer začneš pri luzerjih z dna lestvice in se prebijaš proti boljšim ekipam. To je za nekatere prevelik zalogaj in bodo veseli skrajšane inačice, ki jo tvori deset dirk z vnaprej določenim vremenom. Spretnosti je moč nadalje samotarsko piliti še v izklesanih scenarijih (time attack) in dirkah proti duhcem (time trial) - posnetkom sebe, prijateljev ali najboljših s spletnih lestvic.

Postanki v boksih so hitri, saj posadka natoči, zamenja, otre švic in že drviš. Uvozi in izvozi so samodejni, tudi zato, da na liniji ne bi nudili priložnosti kre­tenom, ki mislijo, da so na ringlšpilu.

Medmet prihoda v cilj

F1 2012 bi bila lahko sicer še malo boljša tako na izvedenskem kot začetniškem koncu. Slednjim bi pasal modus za največje šeprtljavce, prvim še vernejši vozni model, saj ipak ne gre za absolutno hardcoraško simulacijo, telemetrija in natančnejša mehankarija. Ta je taka kot lanska, čeprav je res, da dotična ni imela bistvenih pomanjkljivosti. Nastaviš lahko obese, prestavna razmerja, krilca, mešanico goriva in podobne klasičnosti, ki imajo lahko, ko se lotiš piljenja časov, konkretne posledice, nestrpni pa izberejo hitre prednastavljene konfiguracije. Še kaka noviteta več ne bi škodila - poškodbeni model je tam-tam s prejšnjeletnim, nastavljanje dolžine tekem po odstotkih namesto krogih je butasto in spet pogrešam pravi TV-šov z intervjuji in interaktivnimi praznovanji zmag, kjer bi se cedili šampanjci ter hostese.
A formula ena je zadnja leta po zaslugi prijemov Fie in po zatonu nepremagljivcev v slogu Schumacherja spet zanimiva. F1 2012 pa je razumno zvest in svež približek tega, kako je videti in slišati vožnja njenih cestnih pošasti.

F1 2012
Codemasters za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 230
september 2012

82