IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Majin and the Forsaken Kingdom
Majin and the Forsaken Kingdom

Sneti dobi drevo, ki ne ve, da je v družbi nekdanje Sekire!

Resda se mi najbolj fržmaga, ko moram po dolžnosti igrati kak slab špil. Vendar nisem bistveno manj ne­je­vol­jen, ko se lotim nečesa, kar ima potencial in je na splošno kul, a mi spodjeda potrpljenje z nepotrebnimi problemi. Recimo Majina v Pozabljenem kraljest­vu.

Velikan je lepo zamišljen in animiran, žal pa šepa odnos med njim in človečkom. Nič kaj dosti se ne zgovarjata in osebnostno ne zrasteta. Škoda.


Koristni prjatu
Kraljestvo je preveč veličasten izraz za prizorišče te tretjeosebne mešanice skakanja, tepeža, skrivanja, raziskovanja in reševanja ugank. Ne boš se namreč potikal po veliki deželi, marveč boš omejen na kamnita dvorišča, hodnike in sobane, največkrat podobne temnicam. Je pa dežela dejansko pozabljena, odkar jo je zavzela Tema. Granit in marmor sta krušljiva in slabo vzdrževana, povsod rastejo mah in ovijalke. Še več, naokrog se potikajo monstrumi iz črne energije, mimo katerih je treba priti s skakanjem, silo in/ali tiholazenjem. 

Ko pridejo na plano večje žverce, je treba biti nekoliko pazljivejši in Majinu ukazati sovražniku primeren napad. A manj zahtevnim bo to čisto zadostovalo.

Vse to obvlada glavni junak, Aladinu po­dobni mladi tatič Tepeu. Grdavžem se zna prikrasti od zadaj in jih štihniti pod rebra, da izginejo v pršu črnine, ali jih tepsti v neposrednem boju. Toda daleč ne bi prišel brez svojega stalnega pomagača. To je beštija Majin – dobrovoljen, duševno omejen lesen hrust, v čigar kožo ne moremo skočiti (co-opa za dva ni), lahko pa mu poveljujemo skozi meni. S tem, da poka­že­mo na objekt in izberemo opcijo, mu denimo naročimo, naj se postavi ob zid, da dosežemo polico, zažge eksplozivni zaboj, zaniha predmet na vrvi, s štromom vklopi dvigalo, spremeni površino v kristal, razbije zid ali nas katapultira v daljavo. Posebna dejanja izvaja na podlagi čarobnih moči, ki jih odklepamo s porazi šefov. 
Majin pride prav tudi v boju. Sami s svojim pipcem, ki pozna dve vrsti napada, nismo nemočni. Nismo pa tudi prav učinkoviti, zlasti vsled omejenega nabora udarcev in nezmožnosti tvorjenja daljših kombinacij. Zato pokličemo na pomoč svojega trola, ki sovražnike razmeče kot burja dračje. Ko ležijo na tleh, jih lahko z zabodljajem dokončno pošljemo pod rušo. A treba je paziti, saj otroško govoreči dobrodušnež ni nesmrten. Iz tega razloga je dostikrat priporočljivo, da vsaj nekaj barab zakoljemo od zadaj, preden nas opazijo in zaženejo preplah.

V spletni štacuni od xboxa ali PS3 je moč za dva eva kupiti paket izzivov (Challenge Pack), ki obsegajo tri vidike igre – tepež, skrivanje in uganke.


Mozgalno, a ne izmozgovalno
Ko pride do spopadov, so ti polni barvitega bliskanja in hrupa. A bistvo špila ni v mlatenju, temveč v zložnem napredovanju skozi sobane in reševanju puzel. Za razliko od Enslaveda in Uncharteda, ki se ravno tako zanašata na sodelovalno mehaniko, je Majin bolj zasanjana, počasna, pravljična igra. K temu občutku dosti pripomorejo govoreče živalice, ki jih srečamo, in glasbena spremljava na klasičnih inštrumentih, ki nalašč močno spomni na Ico – umirjeno mojstrovino s PS2, kjer si pob ino punca pomagata skozi grad. 
Pri ugankah si lahko vzamemo čas, da premerimo okolico in ugotovimo, kako naprej. Ponekod je treba razporejati električne palice po tleh, da tok steče do naprave, ki jo je treba zagnati, drugje najti zid, ki ga je moč podreti, pretakniti ročico in slično. Uganke zahtevajo mozganje, a tipično niso tako tež­ke, da bi se ob njih za dolgo zataknil, če­prav je to seveda odvisno od človeka. Nekateri bodo klecnili že pri prvi, drugi se jim bodo smejali. Mene po strukturi spomnijo na Zelde in Tomb Raiderje ter menim, da so vobče prav simpatične. 
Njihov podaljšek so šefovski boji (zaključni zmaga!), ki se ne zanašajo toliko na mahedranje s krepelom kot na uporabo okolice. Na primer sodov, ki jih Majin zažge, nakar jih zmeče direktorju v grlo. Seveda je treba za to izbrati pravo povelje ob pravem času in z merkom pokazati na prava mesta.

Težko, da boš hotel skozi igro znova, ko jo boš po kakih dvanajstih urah končal. Skrivnosti niso prav domišljijske, višanje težavnosti pa je kvečjemu zoprno.


Privlačno trepetanje
Kot je značilno za akcijske avanture, sestavljene iz več pristopov, noben od teh ni prav dodelan. Plazenje sovražnikom za hrbte je enostavno, saj statično patruljirajo po svojih poteh in puščajo več kot dovolj prostora, da se jih odkrižamo. Simpl bojevanje le ob­čas­no zahteva, da prefrigano izberemo ukaz, saj je na splošno lahko, in pozna le ne­kaj vr­st kanalj. Uganke pa se bolj izka­že­jo po količini in razgibanosti kot inteligenčni kompleksnosti. 
Za tiste, ki iščejo velik izziv in naprednost, ta naslov ni. Njegova privlačnost je v kombinaciji elementov, ki tvorijo luštno celoto. Ki pa bi bila še luštnejša, če ne bi Game Republic skozi sito spustili napak. Na vrhu seznama je nenatančno skakanje. Špil resda ni hevi djuti platformščina, a naš tatič je preveč neroden, da bi bilo igranje z njim prijetno. Mimogrede zgreši polico, kamor si mu bil nameril podplate, ali se kam noče povzpeti, nakar to rad stori pet sekund kasneje. Nadalje so težave pri natančnosti jemanja stvari na muho in razpostavljanju predmetov. Tretji problem pa je, da gre del dolžine na rovaš ponavljanja stopenj. Ko velikan dobi novo moč, tipično sledi vra­ča­nje skozi že obiskana področja in iskanje na novo dostopnih prostorov. To morda niti ne bi bilo sitno, če se ne bi tam vnovič zaredili sovražniki, ki jih je treba spet nekam dolgočasno sesuvati.  
A kljub temu je nekaj v tej pravljiščini, zaradi česar jo težko odložiš. Verjetno je to svetla, otroško nedolžna vibracija, ki se v metaforični zgodbi zanimivo prepleta s temač­nostjo (da, zopet slično Icu). Tista vibracija, ki po koncu še naprej zveni v tebi kljub nepotrebnim živčnarijam. 

Bojevanje je na spodnjem koncu dodelanosti v akcijadah, dočim je tiholazenje v primerjavi z recimo Batman: Arhkam Asylumom še bolj preprosto.

 

Majin and the Forsaken Kingdom
Namco Bandai za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 212
marec 2011

70