IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Metal Slug XX
Metal Slug XX

Misfit

Že po končani prvi seansi z novim Metal Slugom, ki je končno prilezel na Xbox Live Arcade, sem se počutil čudno. Par virtualnih žetonov kasneje se mi je pred očmi kot duh svareče preteklosti pojavilo Snetijevo bentenje nad pohlepnostjo založniških hiš. Zakaj? Metal Slug XX ni nič drugega kot konverzija PSP-rimejka, ki je inačica dobro leto starega Metal Sluga 7 z DSa. Ta si je v Jokerju 186 priboril ne prav impresivno oceno 69, ampak tam je imelo vse skupaj še nek smisel. Zdaj ga nima več.

Liki se tako kot v šestici znova razlikujejo po lastnostih. Eni imajo v varžetih več granat, drugi privzeto tovorijo ekstra krepelo.

Če še niste slišali za Železnega polža, si na hitro oglejmo glavne točke. Gre za čislano serijo iger teci-in-streljaj, kjer se kot hecen vojaček ali vojakinja v humorno risankastem 2D-svetu prebijaš skozi horde nasprotnikov z rabo različnih krepel. Sovragi prihajajo v raznih oblikah in znajo upravljati s težko mašinerijo, kot so tanki in roboti. Ta je na trenutke dostopna tudi nam in po njej je serija dobila ime.
Kaj iz te šablone sili v Dvojnem iksu? Zlasti pomanjkanje navdiha. Gre namreč za tisto sorto površne copy/pašte, ko se pri prenosu izgubi važna vsebina. Kjer je preminuli SNK inoviral in pravljičaril, od mrtvih obujeni SNK Playmore le še kopiči in reproducira. Ozadja so votla, dizajn stopenj in valovi sovragov pa tako nenavdihnjen, da se ti milo stori. Posebej če si vajen starih Metal Slugov. XX je sicer še vedno težek, kar je zaščitni znak niza. Ampak na zoprn, nefer način. Težave nastajajo predvsem zaradi situacije, ki jo špil obožuje: naenkrat nas obkroži veliko sovragov, ki streljajo na naš zadnji položaj. Ti pa se ogibaj v tej vsesplošni gužvi. Če se nam pri tem zazdi, da je bilo v prejšnih delih podobno, hitro ugotovimo, da se je tam okoliščinam navkljub zmeraj dalo najti vsaj en izhod iz zagate. Tu pa ga dostikrat ni. Sploh. Pohvaliti gre le šefe, ki v primerjavi z ostalo vsebino delujejo kot vihar svežih prijemov in se ne izneverijo tradiciji kul zaključnih bojev, značilnih za serijo.

Pričujoča stopnja je tipičen primer slabega dizajna. Nadzor nad robotom je precej kilav, špil pa kljub temu zahteva absolutno natančnost.

Zakaj je potem prenosna verzija dobila relativno visoko oceno? Ker je imela kot žepna inačica Metal Sluga nek namen – drugače ga na poti nisi mogel igrati. A ko tak špil pride v sobno ligo, se spremenijo tudi pogo­ji gledanja skozi prste. Sedem stopenj s cepljenjem poti, tri težavnosti, neomejeno število nadaljevanj, ločeni izzivi, ki dosti podaljšajo izkušnjo, sodelovalno igranje za dva na eni konzoli ali po spletu (tega izvirnik za DS ni imel) in spletne lestvice so zgolj lepo zveneče tehnikalije, ki ne zakrijejo dejstva, da je tole izvedenko gnal pohlep. Ej, zanjo hočejo debelih petnajst evrov! Pustite jo pri miru in takisto na Xbox Live Arcade ubodite neprimerno boljši Metal Slug 3.

Metal Slug XX
SNK Playmore za xbox 360
objavljeno: Joker 203
junij 2010