IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Halo: Reach

Powerupiso hkrati ena svežejših stvari v večigralskem delu, ki po tradiciji tvori pomemben del Halov. Za številne važnejšega od puščavništva. Reachev tekmovalni multi je idejno tak kot samotarska izkušnja: dosti enakega kot prej, a z nekaj spremembami. Med njimi prednjačijo vnaprej določene kombinacije (loadouti) orožij in powerupov, ki jih izbereš na začetku boja in jih lahko zamenjaš po vsaki smrti. Denimo šprinter s snajperico, jetpacker z raketometom, zdravilec s šibrenico in tako dalje. Ker lahko s tal pobiraš orožja ubitih, to niso v kamen vlite izbire, so pa s posluhom uravnotežene in pomenijo nekoliko nov taktičen pristop. Postaviti hologram v sobo, gledati, kako ga prišlek divje strelja, nakar ga zaklati od zadaj, je bajno. Kart je devet, kar ni ogromno, in večina jih ni ravno originalnih, saj si delijo marsikaj s prizorišči iz prejšnjih delov. A ne gre jim oporekati domala perfektnega dizajna, filigransko premišljene razporeditve praktično vsakega roba in naklona ter širine pristopov. Ponekod si ujet v kockasto strukturo, polno klančin in zidov, drugod se v napadalni ptici spreletavaš okrog gromozanskega stolpa, nafilanega s snajperji, potem se greš komandosa v leseni bajti ali tankista na poljanah.

Namerilnik s povečavo prikliče z neba bombe, ki takoj razbijejo oklepnike. A njega raba je razumljivo redka.

Najbolj popularni so moštveni deathmatchi štirih proti štirim, toda največje število sodelujočih je šestnajst in Reach nudi še vse kaj drugega kot napucavanje team slayerja. Mnoštvu starih načinov se pridružijo headhunter, kjer zbiraš goreče lobanje, ki padajo iz pobitežev, in jih skušaš nesti v ciljno polje, preden ti jih vzamejo ... generator defense, kjer trije branijo generatorje, ki jih prav toliko nasprotnikov napada ... stockpile, kjer moštvi zbirata zastave ... race, ki je dirka z džipi ... ter invasion 6 na 6, kjer en tim skuša onesposobiti ščit in prenesti energijsko jedro na svojo stran, druga pa to preprečuje. Je to vse? Ma kaki. Velik poudarek je na sodelovanju, saj je moč v co-opu na eni konzoli (razdeljen ekran) ali na liniji v družbi do treh sotrpinov preigrati vso kampanjo, čemur je ta lepo prilagojena. Takisto se je moč sodelovalno lokalno ali na spletu ubadati z odličnim načinom firefight, kjer sam ali v družbi tamaniš valove Covenantov. Ta je prišel v ODSTju, vendar tedaj ni bil interneten - zdaj je. Če ti še to ni dovolj, lahko v Kovačiji (Forge) modersko spreminjaš prizorišča. Ali posameznim misijam iz kampanje dodajaš in odvzemaš lobanje, ki spreminjajo pogoje. Ali nastavljaš milijon opcij v vseh modusih. Ali gledaš posnetke bojev. Ali filme ter slike naložiš na Bungie.net, ki je dostopna v brskalniku in vodi detajlne statistike. Ali lokalno povežeš več xboxov po system linku. Ali greš v areno, ki v slayerju povezuje najbolj hardcore tekmovalneže. Ali ... Ne konca, ne kraja. Tole lahko šopaš tedne, mesece, celo več, nad sto tisoč igralcev vsak dan pa zagotavlja dolgotrajnost.

Firefight, kjer ubijaš valove Covenantov, je odličen in razgiban modus, zlasti v varianti, kjer si oborožen le z bazuko in granatami.

Ne gre sicer zanikati, da je multi v Reachu zvečine znan in staromoden. Tako po bojevalnem občutku, ki cika na Unreal Tournament 2004, kot po tem, da za prislužene kredite ne moreš odkleniti ničesar bistvenega za igranje. Nabaviš lahko samo dele oklepa, goreče glave in podobno barbikasto kozmetiko, kar v primerjavi z bolj prilagodljivimi streljankami, kot sta Modern Warfare 2 in Bad Company 2, deluje nesodobno. A po drugi strani ti špil pač takoj da v uporabo vse, kar ima. In zopet - vsebine je v njem, kot bi je naklel, in v vseh modusih se igra odlično. Če veš, da kupuješ Halo, in ne zahtevaš posebne izvirnosti, se boš imel super. Kdor jo, naj se na Reach ne poda. Ostalim pa rečem le: "Give 'em hell, Spartans!"

Na dan lansiranja je izkupiček od prodaje Reacha v ZDA znašal 200 milijonov dolarjev. To je največ za serijo, 30 več od Hala 3.

Halo: Reach
Bungie / Microsoft za xbox 360
objavljeno: Joker 207
oktober 2010

83

sorodni članki