IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Guitar Hero: Van Halen
Guitar Hero: Van Halen

Sneti

Kot hvalnica skupini Van Halen je tale Kitarski heroj precej lenoben. Kakor je Activisionova navada z odvrtki glavne serije, je od skupno 44 komadov le petindvajset od Van Halenov. Ostalo je zapolnjeno s sorodnim rokenrolom, od Billyja Idola (White Wedding) in Queenov (I Want It All) prek Foo Fighters (Best of You) do Judas Priest (Painkiller) ter Killswitch Engage (The End of Heartache). Nekateri bendi sem sodijo, drugi gotovo ne. Fountains of Wayne, halo?

Prevečkrat se pozablja na to, da je Eddie Van Halen odličen kitarist. Morebiti je igranje GHVH prav zato tako prijetno.

Člani benda so današnji – se pravi Eddie, Wolfgang in Alex Van Halen ter David Lee Roth – in so tudi videti tako. Se pravi nič njihovih starih odbitih person z ruticami okrog vratov in plapolajočih iz riti, ko so bili v osemdesetih na višku slave. Rahlo dinozavrsko. Nabor štiklov se dalje kratkomalo ne zmeni za obdobji, ko sta bila pevca Sammy Hagar in Gary Cherone, se pravi od 1985 do 1999 in 2003 od 2005. To pomeni, da je veliko dobrih pesmi izviselo, česar ne more zakriti niti prisotnost klasik, kot so Panama, Jump, Dance the Night Away in Hot for Teacher. Dosti je zato manj znanih pesmi, praznino pa skušajo zafilati še tri divje Eddiejeve solaže, recimo kultni Eruption, a jim ne uspe povsem. Ni izvemo niti dosti o zgodovini benda, le nekaj tekstovnih zanimivosti, ki se prikazujejo, ko pesem gledamo kot videospot. Žal ne pravega, ampak v obliki odrskega nastopa poligonskih človečkov. Ne pojavi se niti fris in stas starega basista Michaela Anthonyja. Ampak dobro, tudi Jason se ni v GH: Metallica. Kregarije, pa to.

Zbor gimnazijskih maturantov, letnik \'62? Videti je že tako, saj so Van Haleni na odru vse preveč geriatrični.

Enako manjka pravih novosti, saj je GHVH standarden Guitar Hero, narejen s standardnim grafičnim pogonom. Imaš solo kariero, v kateri z igranjem nabiraš zvezdice za odklep prizorišč in komadov (odpiranje je sicer hitrejše, kot je za GHje običajno) ... imaš te­žav­nost expert+ z dvema pedaloma za bobne ... imaš trapasto robo, kot so novi inštrumenti in superge ... imaš vihtenje solo ali bas kitare, bobnov in glasilk .... imaš udejstvovanje v bendu ... imaš večigralstvo ... in imaš glasbeni studio (ki tu deluje izgubljeno). Žal ni novih vanhalenovskih inštrumentov, zgodbe, šefovskih bitk, kupovanja komadov in uvoza obstoječih v Guitar Hero 5. Zgradba je ona izpred petice, dočim je odrski spektakel manj izrazit kot v GH: Metallica.
Polom, torej? Nah. GHVH sicer ni odlična igra, sploh ne ob tej oderuški ceni 55 evrov. Ni pa obup. Zasluge gredo predvsem dejstvu, da se igra slastno. Ali je to zasluga halenovskega rokenrola ali izdelovalcev, ne vem, ampak šopati večino pesmi na hard ali extreme je uživantsko. 'Note' in prehodi so pri solo kitari razporejeni s posluhom in prsti ti po vratu plastikoidnega brenkala šibajo domala samodejno. Bas in bobni so slično kul, pri dretju pa za spremembo ne pustiš pljuč na mizici v dnevni sobi, ker ima David Lee Roth dokaj normalno grlo. Tudi štikli drugih skupin so včasih pravi biserčki, recimo Double Vision od Foreigner.
Moj nasvet je, da počakaš, da cena pade na recimo dva desetaka, ali nabaviš rabljen špil. Če ti seveda dogaja Van Halen oziroma take sorte rokenrol in ne zahtevaš kompletne zgodovine benda.

Guitar Hero: Van Halen
Activision za xbox 360, playstation 3, wii
objavljeno: Joker 201
april 2010