IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Matt Hazard: Blood Bath and Beyond
Matt Hazard: Blood Bath and Beyond

Raveer

Vrača se Matt Hazard, največji mamojebec zadnjih dvajsetih let iger, proti kateremu celo Duke izpade amater. Če zanj še nisi slišal, je čas, da prodaš konzolo in greš v semenišče pridelovat sir ali varit pir. Ne, saj ne. Model je burkež, ki niti sebe ne jemlje resno. Poleg parodij na temo Kanadčanov, filmov in množice iger, od Maria prek Portala, Mirror's Edge in Bioshocka do Pokemonov, brije norca iz neuspeha lastnega prvenca, češ, da ga je zastonj moč najti v smeteh širom sveta.

Pohvalen in zabaven je sodelovalen obkonzolni način za dva igralca. Drug drugemu lahko namreč hinavsko kradeta življenja.

Srboritež gre s parodiranjem tako daleč, da poustvari zgodovino lastnih špilov. Ti seveda nikoli niso zares izšli, a le tako se lahko vrne v preteklost. V njej dežurni negativec ugrabi osembitnega mlečnozobega Matta, da mu v prihodnosti ne bo hodil v zelje in da bi obvaroval mladino pred bednimi igricami. Tako se Hazard, za razliko od prvenca za X360 in PS3, ki je bil 3D- streljačina in smo mu v Jokerju 192 dali celih 59, znajde v pravomoško zajebani, od strani zrti arkadni nažigačini z grafično podobo Shadow Complexa, nadzorno shemo Contre ter čudnostmi Metal Sluga. Lik namreč nadzoruješ le z eno gobico in vedno meriš v smer gledanja. Metal Slug je navdihnil bizarne sovrage v obliki piraj in steklih pingvinov, dočim bo veteranom Senčnega kompleksa znano streljanje v globino zaslona. To je kul, saj nepridipravi uletavajo iz več ravni in vseh smeri hkrati. V pomoč sta še 'hazard time', ki junaku za kratek čas podari nepremagljivost in potroji moč arzenala, ter natančno merjenje z R1. Matt je opremljen z osnovno brzostrelko z neomejeno količino streliva in granatami, pobere pa lahko mno­ži­co posebnih orožij, ki se iztrošijo, od bljuvalnika og­nja do bazuke. Obstajajo tri težavnostne stopnje: 'wussy', 'damn this is hard' in 'fuck this shit'. Zavoljo sta­romodne nadzorne sheme in ogromne količine sovragov je špil že na normalni stopnji resnično težak, do­­­čim je fuck this shit rezervirana za mazohiste, saj te pokonča že en izstrelek, nakar moraš od začetka igre. Ja, igre. Contra? Pha!

Ko pomalicaš šefa, je konec poglavja. Preden te pahne v novo, odigraš seanso pačinka, kjer kot žetone spuščaš cunjasta trupla.

No, če si kolikor-toliko spreten in izbereš najlažjo te­žavnost, kjer je nadaljevalnih žetonov neskončno, kar gre. Pa čeprav moti nerodno oživljanje na skrajno neprimernih mestih, kot so prepadi in voda, kar nepravično odžre par življenj. Tako se lahko v osmih nivojih v kampanji, ki so domišljeno 'kopirani' iz naštetih kla­sik, dejansko smejiš tekstovnim ter govornim referencam na vsaj petnajst špilov, namesto da mečeš plošček skozi okno. Vsekakor pa zabava ne traja dolgo, saj je moč igro, kadar te ne usmrčuje neprenehoma, končati v borih dveh urah. Nato ostane trening na višjih zahtevnostih, a to je spričo nefer dizajna kisla tolažba. Cena je zato previsoka. 

Pod vso fasado humorja in stereotipnega pretiravanja s krvjo pa se skriva resna kritika tako hobija kot vse industrije iger.

Matt Hazard: Blood Bath and Beyond
D3 za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 201
april 2010