IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Chime
Chime

Sneti zre v hipnotične kvadrateljce in prispeva za otroke na Haitiju.

Od zgoraj gledam na nepravilne ploskve in po njih razporejam geometrijske like. Postopek me rahlo spomni na Tetris, saj jih lahko obračam za devetdeset stopinj in naslednji se pojavi, ko postavim prejš­nje­ga. Ampak v Chime jih lahko premikam kamorkoli, saj nisem omejen na vodnjak s težnostjo. Ko like združim v polje, veliko vsaj 3 x 3 kvadratke, se zd­ru­žijo in se obarvajo, in ko mimo pride črta, ki redno prečesava vso ploskev, do­bim točke. Moj cilj je, da z gradnjo takih polj obarvam čim več igralne površine in s tem dobim čim več točk. S temi se šopirim na spletni lestvici in odklepam naslednje nivoje, ki jih je skupno pet. Vsakega je moč igrati v prosti ali časovno omejeni varianti, kjer število minut (tri, šest ali devet) simbolizira te­žav­nost.

Razlika glede na sorodni Lumines, ki na XBLA stane 800 pik, je v manjši količini vsebine in v tem, da deli ne padajo od zgoraj, marveč jih razporejaš sam. Navdih je vseeno očiten.

Žal ni kariere v smislu povezanih stopenj, multiplayerja ali ločenih izzivov. A manko vsebine ni taka pomanjkljivost, saj je sistem istočasno eleganten, preprost in globok. Chime si lahko vzamem na izi in se sproščam. K temu pripomoreta lepo stilizirana grafika in odlična ambientalna elektronska glasba s pevskimi vložki, ki nastaja sproti glede na moje razporejanje kosov. Bolj kot sem pri njem uspešen, kompleksnejša in kompletnejša je muzika, kakor je za podzvrst glasbenih puzlarščin značilno. Lahko pa se grem tekmovalnost, kjer ho­čem doseči stoodstotno pokritost, preseči točkovni rekord in odkleniti vse achievemente. Tedaj dojamem, da reč zahteva tako hudo spretne prste (škoda, da digitalni križec na xboxovem joypadu ni boljši!) kot dosti brzinskega premišljanja, da ima vsak nivo pre­­frigano svoj nabor likov za razporejanje in da je mogočih kar nekaj naprednih prijemov. Od vnovič­ne­ga prekrivanja že pobarvanih območij za eliminacijo fizlov do nabiranja ekstra časa in premiš­lje­nega tempiranja tvorjenja ploskev glede na prehode črte.
Formalne vsebine je res malo, tako da kak dodatni nivo gotovo ne bi škodil, in očitno je kopirantsko napajanje iz iger, kot je Lumines. Toda Chime je blazno simpatična igr(ic)a, ki deluje na dveh ravneh: kot mimogredna miselno-arkadna sprostitev ob finem lučkastem muziciranju in kot solidna miselnica, ki omogoča nenavadno dosti ur zagrizenega arkadnega mozganja. Ob tem v spletni štacuni Xbox Live Arcade košta borih pet evrov, od česar gre po zaslugi neprofitnega izdajatelja OneBigGame (beri intervju v tej številki) dobršen del v človekoljubne namene. Kul igra + dobro delo = dvojna zmaga.

Muzika je navdušujoča. Po eni strani zato, ker je niso zložili šalabajzerji, ampak uveljavljenci tipa Moby. Po drugi pa, ker se melodije razvijajo skladno z igranjem.

Chime
Zoë Mode / OneBigGame za xbox 360
objavljeno: Joker 201
april 2010

80