IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Resident Evil 5
Resident Evil 5

Sneti pretežno uživa v mokrih sanjah vsakega rasistska nacistka.

N adzor množice oziroma crowd control v igrah ni pojem, ki bi bil znan masam. Kar pa ne pomeni, da pristopa še niso srečale. Gre za strelsko mehaniko, ki temelji na odstranjevanju ključnih sovražnikov iz navala grozeče, da te bo preplavila. Z odločanjem, koga, kje in kako boš uničil, preprečuješ, da bi te capini dosegli, ali si skoznje utiraš varno pot. Na nadzoru množice temelji več špilov, kot bi si človek mislil, od kultnega Serious Sama prek vesoljskih arkad do serij Dynasty Warriors in The House of the Dead. Njegov manj očiten, a kljub temu zna­čilen predstavnik, pa je tudi serija Resident Evil. Zlasti aktualna petica.

Pohvalnih je še par reči, kot so večinoma dobro razporejene nadaljevalne točke in odstranitev vračanja skozi ene in iste stopnje. Pot zdaj vodi le naprej, juhej juhej.

Crowd control je bistvo Resija 5 zato, ker igra v primerjavi s prejšnjimi deli sage prinaša večji delež strelske akcije na rovaš grozljivosti. Odmik v to smer je začela hvaljena štirica (J140, 92), toda čeprav je bil poudarek na po­kanju v njej konkreten, je obdržala zajetno rezino srhljivosti. Kombinacija je bila malodane idealna in RE4 je postal velika uspešnica, odprtih rok sprejeta tako pri igralcih kot kritikih. Prikrito zlo 5 pa tehtnico konkretno prevesi na nažigaško stran. Miselnih ugank nekaj je, a le ena zahteva malce več časa in premisleka (ne dosti!), medtem ko jih je večina udejanjena v obliki brzinskega, samoumevnega vlečenja ročic in pritiskanja gumbov. Groza pa je odstopila prostor ščepcu neugodnih pasaž z grčečimi zombaklji v temi ter lickerji za steklom. In nato, jejhata, pred njim. Saj ne, da RE5 nima napetega vdušja, ki ga med drugim ustvarja grozeča muzika, ko so naokoli so­vražniki. In saj ne, da nasprotniki niso mutantsko ostudni. Gotovo pa se špil konkretno razlikuje od delov pred štirico, ko je bilo skakanje iz gat norma.

Z RE5 ne bodo najbolj zadovoljni tisti fani, ki serijo čislajo zaradi groz­­ljivosti. Nekatere novince pa zna odgnati nerodnost likov.

Namesto širših puzel in stalno naježene kože je vdelana zajetna količina direktnih srečanj z bitji, ki jim je virus spremenil notranjost ali zunanjost. Bacil je povezan s korporacijo Umbrella, ki je sicer propadla, a njena zapuščina po zaslugi starih in novih zlobnjakov še vedno grozi normalnemu svetu. Tako pride do bioteroristične grožnje v Afriki, kamor se odpravi soldatski junak Chris Redfield, stari znanec iz prvega Zla. Tam se mu pridruži črnska komandosinja Sheva Alomar, ki v slogu Lare ter Elike ni le kričavo-joškat okras. Mična pomočnica je Chrisu, ki ga nadzorujemo v puš­čav­niškem načinu, nenehno ob boku in razširja vlo­go Ashley iz RE4, ki je Leona Scotta Kennedyja spremljala pretežno. To pomeni dvojno ognjeno moč, saj Shevo vodi bodisi umetna pamet, bodisi drug igralec v sodelovalnem modusu po spletu ali na razdeljenem zaslonu. Če igraš sam, med Chrisom in Shevo ne moreš preklapljati, lahko pa ji ukažeš, naj se podviza k tebi in naj se obnaša napadalno ali obrambno. Takisto nadzoruješ njen inventar in ob pobiranju predmetov odrejaš, ali jih boš pobasal sam ali ona. Silicijeva inteligenca, ki jo vodi, ni ravno briljantna, saj slaboritnica deluje naključno in ne var­čuje zares z municijo. Ume pa Sheva vseeno biti koristna, saj je natančna strelka. To je pomembno kasneje, ko sovragi niso več oboro­že­­ni s primitivnimi hladnimi oro­ž­­ji, temveč jamejo vihteti st­ro­j­ni­ce. In še kaj močnejšega.

Štorija je povezana z drugimi deli in bo najbolj dogajala ljubiteljem serije, ki jih ne bo odgnal akcijski pristop. Običajnež, ki ne pozna tradicije B-filmov, se zna pridušati nad neumnostmi in klišeji. Namenskimi!

Resident Evil 5
Capcom za xbox 360, playstation 3
objavljeno: Joker 188
marec 2009

80